25. člen ZIRD
(1)Osnovne dolžnosti rejnika so:
- pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
- truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,
- nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
- otroka primerno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
- nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
- skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, priskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
- pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (seznanitev z ocenami in šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, seznanitev z drugimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na otroka in so neizogibno potrebni za izvajanje rejniških dolžnosti ipd.),
- zastopati otroka v postopku izdaje in vročitve osebne izkaznice ter izdaje in vročitve potnega lista,
- skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
- skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
- skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,
- pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.
(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja prijavo prebivališča, o prijavi stalnega prebivališča, lahko rejnik, če s tem soglaša, prijavi stalno prebivališče otroku s soglasjem obeh staršev na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo. Soglasje drugega starša pri prijavi stalnega prebivališča otroka ni potrebno, če ni več živ, ni znan, ni znano njegovo prebivališče, mu je odvzeta ali v tem delu omejena starševska skrb ali je zadržan izvajati starševsko skrb. Če je otrok postavljen pod skrbništvo, soglasje da otrokov skrbnik.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko rejnik prijavi stalno prebivališče otroku na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo, tudi brez soglasja staršev, če center otroka na podlagi izvršljive odločbe sodišča o prvem podaljšanju izrečenega ukrepa odvzema otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, oceni, da se razmere v matični družini ne izboljšujejo.
(4)Rejnik spremlja otroka na zdravstvene preglede, če je to potrebno. Rejnik obvešča starše o zdravstvenih posebnostih otroka v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, če starševska skrb v tem delu ni omejena.
(5)Če je otrok bolan ali prejema terapijo, sta dolžnost in odgovornost rejnika enaka dolžnosti in odgovornosti starša pri zdravstveni obravnavi ter spremljanju otroka.
(6)Rejnik mora centru rejnika sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona.
- VSL Sodba II Cp 693/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši. Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 13. 6. 2025 · trenutno
- 12. 4. 2019 – 12. 6. 2025
- 25. 12. 2012 – 11. 4. 2019 ~
- 25. 12. 2002 – 24. 12. 2012
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 693/2018Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2018besedilo 2012–2019
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši. Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.