16. člen ZIRD
(1)Rejniku preneha dovoljenje, če:
- odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,
- se opravi odvzem dovoljenja,
- umre.
(2)Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog centra rejnika, če:
- rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
- se ugotovi kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,
- rejnik ne opravi usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona,
- rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih po pridobitvi dovoljenja,
- rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,
- rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.
(3)V primerih iz prvega odstavka tega člena ministrstvo rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.
(4)Rejnika, ki je v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona vpisan v evidenco izdanih dovoljenj, center rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa namestitve otroka, določenega v sodni odločbi, in rejnika o tem obvesti. Če se rejniška pogodba podaljša v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, center rejnika opravi izbris iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa te namestitve.
- VSM Sklep III Cp 883/2025Višje sodišče v Mariboru · 2025
Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.
- VSRS Sklep X Ips 108/2020Vrhovno sodišče RS · 2021
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samos
- VSRS Sklep X DoR 91/2020-3Vrhovno sodišče RS · 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 10. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep III Cp 883/2025Višje sodišče v Mariboru · 28. 10. 2025
Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.
- VSRS Sklep X Ips 108/2020Vrhovno sodišče RS · 19. 5. 2021
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samos
- VSRS Sklep X DoR 91/2020-3Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
- UPRS Sodba I U 1185/2019-12Upravno sodišče RS · 12. 12. 2019
Ministrstvo z izdajo dovoljenja kandidatu, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ne odloči o namestitvi enega ali več otrok k temu rejniku, temveč zgolj o kandidatovi primernosti in sposobnosti za izvajanje rejniške dejavnosti, v posledici česar je oseba z izdanim dovoljenjem zgolj vpisana v evidenco izdanih dovoljenj. Enak predmet odločanja kot v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti je po naravi stvari tudi v postopku odvzema dovoljenja, za katerega je prav tako pristojno ministrstvo in katerega posledica je tudi izbris rejnika iz evidence izdanih dovoljenj.