265. člen SPZ
Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe
Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra. Stvarnopravni zakonik – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02) vsebuje naslednja prehodna in končna določila: »XII. del PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
- VSRS Sklep II DoR 42/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Predlog se zavrne.
- VSL sodba II Cp 2596/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Dokazno breme neobstoja dobre vere tožeče stranke je na toženi stranki, ki pa razen sklicevanja na drugačno zemljiško stanje ni podala konkretiziranih trditev, ki bi dobro vero tožeče stranke lahko izpodbile. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se toženec lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj mu je bilo znano, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem. Materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo prekoračeno, ko se je sodišče pred izdajo sodbe opredelilo do vprašanja, v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj je moral geodet za potrebe tega pravdnega postopka izdelati parcelacijo v obsegu utemeljenega zahtevka.
- VSRS Sodba I Up 584/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Če je bilo v denacionalizacijskem postopku upravičencu vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem stoji objekt v lasti tretjega, take odločbe ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato je nična.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 5. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II DoR 42/2026Vrhovno sodišče RS · 14. 5. 2026
Predlog se zavrne.
- VSL sodba II Cp 2596/2012Višje sodišče v Ljubljani · 8. 5. 2013besedilo 2002–2013
Dokazno breme neobstoja dobre vere tožeče stranke je na toženi stranki, ki pa razen sklicevanja na drugačno zemljiško stanje ni podala konkretiziranih trditev, ki bi dobro vero tožeče stranke lahko izpodbile. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se toženec lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj mu je bilo znano, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem. Materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo prekoračeno, ko se je sodišče pred izdajo sodbe opredelilo do vprašanja, v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj je moral geodet za potrebe tega pravdnega postopka izdelati parcelacijo v obsegu utemeljenega zahtevka.
- VSRS Sodba I Up 584/2004Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2005besedilo 2002–2013
Če je bilo v denacionalizacijskem postopku upravičencu vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem stoji objekt v lasti tretjega, take odločbe ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato je nična.