86. člen ZV-1
(poplavno območje)
(1)Za poplavno območje se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.
(2)Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(3)Zaradi varstva pred poplavami se v predpisu iz drugega odstavka 85. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.
- UPRS sodba I U 1639/2015Upravno sodišče RS · 2016
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
- UPRS sklep III U 262/2009Upravno sodišče RS · 2010
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 7. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.
- UPRS sodba I U 1639/2015Upravno sodišče RS · 20. 10. 2016
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
- UPRS sklep III U 262/2009Upravno sodišče RS · 9. 7. 2010
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
- UPRS sodba U 1818/2008Upravno sodišče RS · 9. 4. 2009
S tem, ko je upravni organ navedel, da gre za nasutje, ki ne predstavlja izjeme po 37. in 201. členu ZV-1, se ni opredelil do konkretnih okoliščin posega, ki jih je tožnik zatrjeval že v upravnem postopku in v tožbi, in tudi iz tega vidika presodil njegovo morebitno dopustnost v luči določbe 37. člena ZV-1. Ker je bil v postopku predložen hidrološko hidravlični elaborat in je upravni organ na njegovi podlagi celo ugotavljal pravno relevantna dejstva, bi se moral opredeliti tudi do njegove strokovne ocene o vplivu posega na poplavno območje. Če upravni organ dvomi v verodostojnost elaborata, bi moral postaviti izvedenca. Seznanitev stranke z uspehom dokazovanja je relevantna v primerih, ko upravni organ izvaja tudi dokaze, ki jih ni predlagala stranka, pa organ na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala in dokazovala stranka.