74. člen ZV-1
(vodovarstveno območje)
(1)Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje.
(2)Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja.
(3)V aktu iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti:
1.meje vodovarstvenega območja,
2.meje notranjih območij,
3.ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni režim),
4.vrsta rabe vodnega telesa,
5.navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
6.nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.
(4)Vodovarstveno območje se prikaže v načrtu upravljanja z vodami.
(5)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za določitev vodovarstvenega območja.
- VSRS Sodba X Ips 48/2024Vrhovno sodišče RS · 2025
Pri odločanju o razlastitvi na podlagi 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) je treba izhajati iz dejanske učinkovitosti varstva vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in s tem varstva ustavne pravice iz 70. a člena Ustave Republike Slovenije (URS). Pri presoji, ali je treba zemljišča na vodovarstvenem območju razlastiti zaradi potrebe po (učinkovitejši) omejitvi njihove uporabe, je tako bistveno, da poseg v količino in kakovost vodnih virov (lahko) povzroči nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma uporaba zemljišč s strani njihovih lastnikov oziroma uporabnikov in ne (ne)delovanje inšpekcijskega nadzora. Nujnost razlastitve zaradi nastalih kršitev omejitve uporabe zemljišč na vodovarstvenem območju (iz drugega odstavka 76. člena ZV-1) lahko izključi dejanska ugotovitev, da je mogoče na podlagi rezultatov učinkovitega inšpekcijskega nadzora utemeljeno pričakovati, da do nadaljnjih posegov v navedeni vodni vir ne bo več prihajalo. Za ugotovitev nujnosti, primernosti in ožje sorazmernosti razlastitve zemljišča na vodovarstvenem območju tudi ni nujna ugotovitev, da je prav lastnik posameznega zemljišča tista oseba, ki ni spoštoval predpisanih omejitev oziroma, da je prav on
- UPRS Sodba I U 1270/2021-30Upravno sodišče RS · 2022
Med strankami ni sporno, da nameravani poseg zajema proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko je za ta poseg treba pridobiti okoljevarstveno soglasje - saj je to predmet izpodbijane odločbe, preveriti tudi, ali izvedba nameravanega posega predstavlja gradnjo objekta ali naprave. Naprava je po GZ lahko bodisi objekt, bodisi sestavina objekta, ki je namenjena delovanju objekta. V primeru, če je naprava objekt, ki je namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je treba zgolj preveriti, ali gre za takšna vzdrževalna dela v zvezi s proizvodnjo nevarnih snovi, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in so že zato prepovedana po 69. členu ZV-1. V primeru, če je predmet nameravanega posega naprava, ki je zgolj sestavina objekta, pa je pomemben tudi namen objekta in če ta ni namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je po presoji sodišča poleg navedenega (tj., da gre za vzdrževalna dela, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje) treba upoštevati opredelitev naprave po ZVO-1. Če so predmet nameravanega posega naprave, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vklju
- VSRS Sklep X Ips 60/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Ker je na vprašanje, ki ga izpostavlja revident v reviziji in se nanaša na razlago 216. člena ZV-1 v zvezi s 74. členom ZV-1 glede uporabe Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu, mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila ZV-1 (74., 209. in 216. člen) ter se nanaša na razlago pravnega instituta oziroma pojma instrukcijskega roka, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem, to vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008 in ostale) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 2. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 48/2024Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2025
Pri odločanju o razlastitvi na podlagi 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) je treba izhajati iz dejanske učinkovitosti varstva vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in s tem varstva ustavne pravice iz 70. a člena Ustave Republike Slovenije (URS). Pri presoji, ali je treba zemljišča na vodovarstvenem območju razlastiti zaradi potrebe po (učinkovitejši) omejitvi njihove uporabe, je tako bistveno, da poseg v količino in kakovost vodnih virov (lahko) povzroči nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma uporaba zemljišč s strani njihovih lastnikov oziroma uporabnikov in ne (ne)delovanje inšpekcijskega nadzora. Nujnost razlastitve zaradi nastalih kršitev omejitve uporabe zemljišč na vodovarstvenem območju (iz drugega odstavka 76. člena ZV-1) lahko izključi dejanska ugotovitev, da je mogoče na podlagi rezultatov učinkovitega inšpekcijskega nadzora utemeljeno pričakovati, da do nadaljnjih posegov v navedeni vodni vir ne bo več prihajalo. Za ugotovitev nujnosti, primernosti in ožje sorazmernosti razlastitve zemljišča na vodovarstvenem območju tudi ni nujna ugotovitev, da je prav lastnik posameznega zemljišča tista oseba, ki ni spoštoval predpisanih omejitev oziroma, da je prav on
- UPRS Sodba I U 1270/2021-30Upravno sodišče RS · 13. 1. 2022besedilo 2012–2023
Med strankami ni sporno, da nameravani poseg zajema proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko je za ta poseg treba pridobiti okoljevarstveno soglasje - saj je to predmet izpodbijane odločbe, preveriti tudi, ali izvedba nameravanega posega predstavlja gradnjo objekta ali naprave. Naprava je po GZ lahko bodisi objekt, bodisi sestavina objekta, ki je namenjena delovanju objekta. V primeru, če je naprava objekt, ki je namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je treba zgolj preveriti, ali gre za takšna vzdrževalna dela v zvezi s proizvodnjo nevarnih snovi, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in so že zato prepovedana po 69. členu ZV-1. V primeru, če je predmet nameravanega posega naprava, ki je zgolj sestavina objekta, pa je pomemben tudi namen objekta in če ta ni namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je po presoji sodišča poleg navedenega (tj., da gre za vzdrževalna dela, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje) treba upoštevati opredelitev naprave po ZVO-1. Če so predmet nameravanega posega naprave, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vklju
- VSRS Sklep X Ips 60/2012Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2012besedilo 2002–2012
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Ker je na vprašanje, ki ga izpostavlja revident v reviziji in se nanaša na razlago 216. člena ZV-1 v zvezi s 74. členom ZV-1 glede uporabe Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu, mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila ZV-1 (74., 209. in 216. člen) ter se nanaša na razlago pravnega instituta oziroma pojma instrukcijskega roka, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem, to vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008 in ostale) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
- UPRS sodba I U 720/2011Upravno sodišče RS · 12. 1. 2012besedilo 2002–2012
Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo. Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov. Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.
- UPRS sodba I U 550/2011Upravno sodišče RS · 3. 11. 2011besedilo 2002–2012
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu .