28. člen ZV-1
(vodno zemljišče morja)
(1)Morje so notranje morske vode in teritorialno morje po predpisih o pomorstvu.
(2)Dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale je vodno zemljišče morja v lasti države.
(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je vodno zemljišče morja tudi zemljišče, ki je nastalo v morju zaradi naplavin ali umikanja vode.
(4)Meja obale sega do črte najvišje plime.
(5)Podrobnejši način določanja meje obale določi minister s predpisom iz šestega odstavka 11. člena tega zakona.
(6)Mejo vodnega zemljišča morja določi ministrstvo in se vnese v zemljiški kataster.
(7)Za spremembo vodnega zemljišča, do katere je prišlo zaradi naravnega dogodka, ki ni neposredna posledica človekove dejavnosti, se uporabljajo določbe od 23. do 27. člena tega zakona.
- VSL Sodba I Cpg 624/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta dr
- VSRS Sodba II Ips 709/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno. Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnic
- VSK sodba in sklep I Cp 1029/2004Višje sodišče v Kopru · 2006
Zakon o vodah, ki je bil sprejet v letu 2002 (Ur. l. RS 67/02) daje jasen odgovor o tem, kdo je lastnik morja. Da je to država, izhaja iz 2. odst. 28. čl. tega zakona. Del sporne parcele, ki je v naravi morje (morje je bilo tudi pred nasipavanjem) pa že po logiki stvari ne more biti (nezazidano) stavbno zemljišče.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 11. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 624/2022Višje sodišče v Ljubljani · 9. 11. 2023
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta dr
- VSRS Sodba II Ips 709/2006Vrhovno sodišče RS · 21. 6. 2010
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno. Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnic
- VSK sodba in sklep I Cp 1029/2004Višje sodišče v Kopru · 25. 4. 2006
Zakon o vodah, ki je bil sprejet v letu 2002 (Ur. l. RS 67/02) daje jasen odgovor o tem, kdo je lastnik morja. Da je to država, izhaja iz 2. odst. 28. čl. tega zakona. Del sporne parcele, ki je v naravi morje (morje je bilo tudi pred nasipavanjem) pa že po logiki stvari ne more biti (nezazidano) stavbno zemljišče.