16. člen ZDU-1
(minister)
Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.
- VDSS sodba Pdp 909/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
- UPRS sodba I U 912/2012Upravno sodišče RS · 2012
Z izpodbijano odločbo je Vlada RS v postopku, začetem po uradni dolžnosti, po nadzorstveni pravici razveljavila odločbo Ministra za pravosodje o imenovanju tožnika kot višjega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), za generalnega direktorja VDT. Z izpodbijanim sklepom pa je Minister za notranje zadeve zavrnil predlog generalnega državnega tožilca, da se za generalnega direktorja VDT za dobo petih let imenuje tožnik kot višji državni tožilec. Tožbeni ugovor nepristojnosti za odločanje po nadzorstveni pravici ni utemeljen. Za nadzorstvo nad delom ministrstev je po zakonu pooblaščena Vlada kot najvišji organ državne uprave. Tretji odstavek 5. člena ZVRS pooblastila Vlade iz drugega odstavka ne spreminja, temveč se z njim pristojnost, podeljena v drugem odstavku, le širi oziroma konkretizira za primer, ko gre za izdajanje predpisov. Ne gre torej za določbo, ki omejuje pristojnost Vlade na kontrolo predpisov, oziroma za določbo, ki izključuje možnost nadzorstva nad zakonitostjo posamičnih aktov. ZDT-1 ureja položaj tožilstva v celoti in vsebuje tako materialne kot procesne določbe. Med drugim ureja naloge in položaj generalnega direktorja VDT, vključno
- UPRS sodba U 186/2006Upravno sodišče RS · 2007
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in iz tega naslova naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10), ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 909/2013Višje delovno in socialno sodišče · 13. 2. 2014
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
- UPRS sodba I U 912/2012Upravno sodišče RS · 11. 12. 2012
Z izpodbijano odločbo je Vlada RS v postopku, začetem po uradni dolžnosti, po nadzorstveni pravici razveljavila odločbo Ministra za pravosodje o imenovanju tožnika kot višjega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), za generalnega direktorja VDT. Z izpodbijanim sklepom pa je Minister za notranje zadeve zavrnil predlog generalnega državnega tožilca, da se za generalnega direktorja VDT za dobo petih let imenuje tožnik kot višji državni tožilec. Tožbeni ugovor nepristojnosti za odločanje po nadzorstveni pravici ni utemeljen. Za nadzorstvo nad delom ministrstev je po zakonu pooblaščena Vlada kot najvišji organ državne uprave. Tretji odstavek 5. člena ZVRS pooblastila Vlade iz drugega odstavka ne spreminja, temveč se z njim pristojnost, podeljena v drugem odstavku, le širi oziroma konkretizira za primer, ko gre za izdajanje predpisov. Ne gre torej za določbo, ki omejuje pristojnost Vlade na kontrolo predpisov, oziroma za določbo, ki izključuje možnost nadzorstva nad zakonitostjo posamičnih aktov. ZDT-1 ureja položaj tožilstva v celoti in vsebuje tako materialne kot procesne določbe. Med drugim ureja naloge in položaj generalnega direktorja VDT, vključno
- UPRS sodba U 186/2006Upravno sodišče RS · 12. 11. 2007
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in iz tega naslova naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10), ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
- UPRS sodba U 2001/2005Upravno sodišče RS · 16. 4. 2007
Prenehanje mandata predstojnika na dano pooblastilo ne vpliva, ker ne gre za osebno pooblastilo, ampak za pooblastilo za odločanje, ki izhaja iz položaja oziroma funkcije ministra. Takšno pooblastilo preneha z odvzemom ali preklicem. S sklicevanjem na drugo določilo sicer nespremenjenega zakona ni mogoče doseči nove vsebinske obravnave zahtevka. 6.e člen CZ po vsebini predstavlja določilo, ki potrjuje pravico do pritožbe zoper odločbe carinskega organa, ki je v razmerju do 229. člena ZUP vsebinsko drugače opredeljeno, ne pomeni pa osnove za stališče, da lahko stranka kadarkoli zahteva spremembo s strani carinskega organa potrjene carinske deklaracije in izdajo nove odločbe. Ker sta od časa odločanja o prejšnji zahtevi ostala nespremenjena tako materialnopravna podlaga kot tudi dejansko stanje, na kateri temeljita tako prva kot tudi ponovna zahteva, je prvostopni organ pravilno zavrgel novo zahtevo tožeče stranke, saj je o isti upravni stvari že pravnomočno (formalno) odločeno.