17. člen MRSMKS

1. Ob upoštevanju desetega odstavka preambule in 1. člena Sodišče odloči, da je zadeva nedopustna, če: (a) zadevo preiskuje ali preganja država, ki ima za ta primer jurisdikcijo, razen če ta država noče ali dejansko ne more izvesti preiskave ali pregona; (b) je zadevo preiskovala država, ki ima zanjo jurisdikcijo, in se je ta država odločila, da ne bo preganjala določene osebe, razen če odločitev ni posledica nepripravljenosti ali nezmožnosti države, da bi jo dejansko preganjala; (c) so določeni osebi že sodili za ravnanje, na katero se obtožba nanaša, sojenje tega Sodišča pa ni dovoljeno po tretjem odstavku 20. člena; (d) teža kaznivega dejanja ne opravičuje nadaljnjega ukrepanja Sodišča. 2. Da bi lahko ugotovilo nepripravljenost v določenem primeru, Sodišče ob upoštevanju načel poštenega postopka, ki ga priznava mednarodno pravo, prouči, ali: (a) so bili postopki izvedeni ali se izvajajo ali pa je bila sprejeta državna odločitev za zavarovanje določene osebe pred kazensko odgovornostjo za kazniva dejanja v pristojnosti Sodišča, navedena v 5. členu; (b) je prišlo do neupravičenega odlašanja v postopkih, ki je v danih okoliščinah neskladno z namenom postaviti določeno osebo pred sodišče; (c) postopki niso bili izvedeni ali se ne izvajajo neodvisno ali nepristransko in so se izvajali ali se izvajajo na način, ki je v danih okoliščinah neskladen z namenom postaviti določeno osebo pred sodišče. 3. Da bi ugotovilo nezmožnost države v določeni zadevi, Sodišče prouči, ali država zaradi popolnega ali znatnega razpada ali odsotnosti svojega notranjega pravosodnega sistema ne more dobiti obtoženca ali potrebnih dokazov in pričevanj ali drugače ne more izvesti postopka.