18. člen MRSMKS

1. Kadar je sodišče seznanjeno s situacijo v skladu s pododstavkom (a) 13. člena in je tožilec ugotovil, da lahko obstaja utemeljena podlaga za začetek preiskave, ali tožilec začne preiskavo v skladu s pododstavkom (c) 13. člena in 15. členom, tožilec o tem uradno obvesti vse države pogodbenice in vse tiste države, ki bi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo, praviloma imele jurisdikcijo za določena kazniva dejanja. Tožilec lahko take države zaupno uradno obvesti in lahko omeji obseg informacij, ki jih da državam, če meni, da je to potrebno za zavarovanje oseb, preprečitev uničenja dokazov ali preprečitev pobega oseb. 2. V enem mesecu od prejema takega uradnega obvestila lahko država obvesti Sodišče, da izvaja ali je izvedla preiskavo proti svojim državljanom ali drugim pod svojo jurisdikcijo v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so lahko kazniva dejanja iz 5. člena in se nanašajo na informacije iz uradnega obvestila državam. Na zahtevo te države tožilec prepusti preiskavo proti takim osebam tej državi, razen če predobravnavni senat na zahtevo tožilca odobri preiskavo. 3. Tožilec lahko šest mesecev po dnevu prepustitve preiskave določeni državi ali kadar koli, če pride do pomembne spremembe okoliščin na podlagi nepripravljenosti ali nezmožnosti države, da bi dejansko izvedla preiskavo, prepustitev ponovno pretehta. 4. Določena država ali tožilec se lahko pritožita zoper odločitev predobravnavnega senata pritožbenemu senatu v skladu z 82. členom. Pritožba se lahko obravnava po hitrem postopku. 5. Če je tožilec prepustil preiskavo v skladu z drugim odstavkom, lahko zahteva, da ga določena država redno obvešča o poteku preiskav ter o vseh poznejših pregonih. Države pogodbenice morajo na take zahteve odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja. 6. Do odločitve predobravnavnega senata ali kadar koli, če je tožilec prepustil preiskavo po tem členu, lahko tožilec izjemoma zaprosi predobravnavni senat za dovoljenje za izvedbo potrebnih preiskovalnih dejanj za zavarovanje dokazov, če je to enkratna možnost za pridobitev pomembnih dokazov ali če obstaja utemeljena nevarnost, da pozneje taki dokazi ne bodo na voljo. 7. Država, ki je spodbijala odločitev predobravnavnega senata po tem členu, lahko po 19. členu spodbija dopustnost zadeve na podlagi dodatnih pomembnih dejstev ali pomembne spremembe okoliščin.