900. člen OZ
Zvišanje in znižanje dogovorjene cene
(1)Organizator potovanja sme zahtevati zvišanje dogovorjene cene le, če je po sklenitvi pogodbe prišlo do sprememb v menjalnem tečaju valute ali do spremembe v tarifah prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja. Če so te spremembe povzročile znižanje cene potovanja, mora organizator potniku povrniti razliko v ceni.
(2)Organizator potovanja sme uveljaviti pravico do zvišanja dogovorjene cene oziroma je dolžan priznati znižanje dogovorjene cene iz prejšnjega odstavka le, če sta spreminjanje cene po sklenitvi potovanja in način izračuna spremembe predvidena v potrdilu o potovanju. Cena potovanja se sme zvišati najkasneje do dvajsetega dne pred začetkom potovanja.
(3)Če zvišanje dogovorjene cene preseže deset odstotkov, lahko potnik odstopi od pogodbe, ne da bi moral povrniti škodo.
(4)V tem primeru ima potnik pravico dobiti nazaj tisto, kar je plačal organizatorju potovanja.
- VSL Sodba I Cpg 267/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ugovor znižanja plačila je dovoljen le proti zahtevku izvajalca za plačilo za opravljano delo pod pogojem da je naročnik izvajalca pravočasno in pravilno obvestil o obstoju napak pri delu glede katerega zahteva plačilo, ne pa tudi proti zahtevkom izvajalca za plačilo na drugih pravnih podlagah. Terjatev zapade v plačilo, ko bi upnik lahko na podlagi materialnega prava ali dogovora zahteval njeno plačilo. Enostransko zapoznelo izdajanje računov v nasprotju z dogovori in poslovnimi običaji med pravdnima strankama na zapadlost terjatev in začetek teka zastaralnega roka ne vpliva. Če upnik neutemeljeno zavlačuje z izdajo računa ali ga ne izda v razumnem roku, s tem ne more vplivati na zapadlost terjatve in niti na začetek teka zastaralnega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da Izjava predstavlja pripoznavo vseh medsebojnih terjatev in obveznosti pravdnih strank, ki so bile med njima znane ob njenem podpisu. Izjava ni jasna in niti določna, saj iz nje ni mogoče zaključiti, na katere odprte medsebojne terjatve in obveznosti iz "posla" se nanaša. Tudi pri ugovoru zaradi pobota v pravdi (procesno pobotanje) veljajo materialnopravna pravila o učinkovanju pobotne i
- VSM sodba I Cp 240/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016
Po prepričanju pritožbenega sodišča sodba izhaja s pravilnega stališča, da so imela protipravna ravnanja toženca objektivno predvidljivo posledico, to je možnost nastanka škode, zato je posledično neutemeljena pritožbena graja, da toženec ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni mogel pričakovati, se jim izogniti, ali jih odvrniti. Nasprotno, tudi pritožbeno sodišče meni, da je toženec glede na opisana protipravna ravnanja mogel predvidevati, da do škodnega dogodka utegne priti.
- VSL sklep II Cp 3751/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 267/2022Višje sodišče v Ljubljani · 17. 4. 2023
Ugovor znižanja plačila je dovoljen le proti zahtevku izvajalca za plačilo za opravljano delo pod pogojem da je naročnik izvajalca pravočasno in pravilno obvestil o obstoju napak pri delu glede katerega zahteva plačilo, ne pa tudi proti zahtevkom izvajalca za plačilo na drugih pravnih podlagah. Terjatev zapade v plačilo, ko bi upnik lahko na podlagi materialnega prava ali dogovora zahteval njeno plačilo. Enostransko zapoznelo izdajanje računov v nasprotju z dogovori in poslovnimi običaji med pravdnima strankama na zapadlost terjatev in začetek teka zastaralnega roka ne vpliva. Če upnik neutemeljeno zavlačuje z izdajo računa ali ga ne izda v razumnem roku, s tem ne more vplivati na zapadlost terjatve in niti na začetek teka zastaralnega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da Izjava predstavlja pripoznavo vseh medsebojnih terjatev in obveznosti pravdnih strank, ki so bile med njima znane ob njenem podpisu. Izjava ni jasna in niti določna, saj iz nje ni mogoče zaključiti, na katere odprte medsebojne terjatve in obveznosti iz "posla" se nanaša. Tudi pri ugovoru zaradi pobota v pravdi (procesno pobotanje) veljajo materialnopravna pravila o učinkovanju pobotne i
- VSM sodba I Cp 240/2016Višje sodišče v Mariboru · 15. 3. 2016
Po prepričanju pritožbenega sodišča sodba izhaja s pravilnega stališča, da so imela protipravna ravnanja toženca objektivno predvidljivo posledico, to je možnost nastanka škode, zato je posledično neutemeljena pritožbena graja, da toženec ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni mogel pričakovati, se jim izogniti, ali jih odvrniti. Nasprotno, tudi pritožbeno sodišče meni, da je toženec glede na opisana protipravna ravnanja mogel predvidevati, da do škodnega dogodka utegne priti.
- VSL sklep II Cp 3751/2010Višje sodišče v Ljubljani · 19. 1. 2011
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.