884. člen OZ
Izdajanje potrdil o potovanju
(1)Organizator potovanja mora najkasneje ob sklenitvi pogodbe potniku izdati potrdilo o potovanju ali skleniti pogodbo v pisni obliki, ki vsebuje vse obvezne sestavine potrdila o potovanju.
(2)Potrdilo o potovanju mora vsebovati: kraj in dan izdaje, označbo in naslov organizatorja potovanja, ime potnika, kraj in dan začetka in konca potovanja; dneve bivanja, potrebne podatke o voznem redu, cenah in pogojih prevoza ter kakovosti prevoznih sredstev; potrebne podatke o bivanju z navedbo kraja namestitve, tipa in kategorije namestitvenega objekta, o številu obrokov (npr. polni penzion, polpenzion, zajtrk), natančen program potovanja ter podatke o drugih storitvah, ki so zajete v skupni ceni; ali je potrebno najmanjše število potnikov za izvedbo potovanja in rok za obvestilo potnika o morebitni odpovedi potovanja; skupno ceno za skupek storitev, predvidenih v pogodbi; pogoje pod katerimi lahko potnik zahteva razvezo pogodbe, rok za pritožbo in zahtevo za znižanje cene zaradi nekvalitetno ali nepopolno opravljenih storitev; potrebne podatke o mejnih in carinskih formalnostih, sanitarnih, denarnih in drugih upravnih predpisih oziroma druge podatke, za katere se šteje, da bi bilo koristno, če bi jih vsebovalo potrdilo.
(3)Če je bil pred izdajo potrdila o potovanju potniku izročen program potovanja, v katerem so podatki iz prejšnjega odstavka, lahko potrdilo o potovanju le odkazuje na ta program.
- VSL Sodba II Cp 448/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Pritožba sicer pravilno opozarja na določbo 87. člena OZ (in četrti odstavek 22. člena ZVPot), a ta v obravnavanem primeru ni uporabna. Določa namreč, da je v primeru, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pomembno je, da v obravnavani zadevi nobeno določilo pogodbe ni nejasno, pojasnilno dolžnost glede veljavnosti potnih listin pa je tožena stranka opravila. Zato seveda ni kaj razlagati v korist druge stranke (tožnic).
- VSL sodba II Cpg 1500/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Tožeči stranki je bilo pri sklepanju pogodbe namreč znano, da tožena stranka njene storitve potrebuje za obisk sejma v Hannovru za skupino oseb, zaradi česar bi jo (torej toženo stranko) morala skladno z dolžno skrbnostjo že takrat opozoriti (da obstaja možnost), da potniki ne bodo nameščeni v istem objektu (pri čemer toženka sama zatrjuje, da bi pristala tudi na zasebne sobe, v kolikor bi bile te v istem objektu - list. št. 38), ne pa da ji je v delu nastanitve izdala nepopolno potrdilo. Ker je šlo za skupino oseb, pa je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bodo te nastanjene v istem nastanitvenem objektu. Če nastanitev za 6 ljudi v istem objektu ni bila mogoča (kot zatrjuje tožeča stranka), bi jo tožnica torej morala na to opozoriti. In ker te svoje obveznosti ni izpolnila oziroma po pozivu tožene stranke na dan potovanja (ko je ugotovila, da so bile rezervacije nočitev opravljene pri različnih ponudnikih) ni zagotovila pravilne izpolnitve, je tožena stranka v tem delu od pogodbe utemeljeno odstopila. Razlogi za odstop od pogodbe so bili v danem primeru torej na strani tožeče stranke. Potrdilo o potovanju tako res nima konstitutivnega pomena, saj pogodba nastane že
- VSM sodba I Cp 240/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016
Po prepričanju pritožbenega sodišča sodba izhaja s pravilnega stališča, da so imela protipravna ravnanja toženca objektivno predvidljivo posledico, to je možnost nastanka škode, zato je posledično neutemeljena pritožbena graja, da toženec ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni mogel pričakovati, se jim izogniti, ali jih odvrniti. Nasprotno, tudi pritožbeno sodišče meni, da je toženec glede na opisana protipravna ravnanja mogel predvidevati, da do škodnega dogodka utegne priti.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 448/2024Višje sodišče v Ljubljani · 26. 9. 2024
Pritožba sicer pravilno opozarja na določbo 87. člena OZ (in četrti odstavek 22. člena ZVPot), a ta v obravnavanem primeru ni uporabna. Določa namreč, da je v primeru, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pomembno je, da v obravnavani zadevi nobeno določilo pogodbe ni nejasno, pojasnilno dolžnost glede veljavnosti potnih listin pa je tožena stranka opravila. Zato seveda ni kaj razlagati v korist druge stranke (tožnic).
- VSL sodba II Cpg 1500/2015Višje sodišče v Ljubljani · 11. 4. 2016
Tožeči stranki je bilo pri sklepanju pogodbe namreč znano, da tožena stranka njene storitve potrebuje za obisk sejma v Hannovru za skupino oseb, zaradi česar bi jo (torej toženo stranko) morala skladno z dolžno skrbnostjo že takrat opozoriti (da obstaja možnost), da potniki ne bodo nameščeni v istem objektu (pri čemer toženka sama zatrjuje, da bi pristala tudi na zasebne sobe, v kolikor bi bile te v istem objektu - list. št. 38), ne pa da ji je v delu nastanitve izdala nepopolno potrdilo. Ker je šlo za skupino oseb, pa je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bodo te nastanjene v istem nastanitvenem objektu. Če nastanitev za 6 ljudi v istem objektu ni bila mogoča (kot zatrjuje tožeča stranka), bi jo tožnica torej morala na to opozoriti. In ker te svoje obveznosti ni izpolnila oziroma po pozivu tožene stranke na dan potovanja (ko je ugotovila, da so bile rezervacije nočitev opravljene pri različnih ponudnikih) ni zagotovila pravilne izpolnitve, je tožena stranka v tem delu od pogodbe utemeljeno odstopila. Razlogi za odstop od pogodbe so bili v danem primeru torej na strani tožeče stranke. Potrdilo o potovanju tako res nima konstitutivnega pomena, saj pogodba nastane že
- VSM sodba I Cp 240/2016Višje sodišče v Mariboru · 15. 3. 2016
Po prepričanju pritožbenega sodišča sodba izhaja s pravilnega stališča, da so imela protipravna ravnanja toženca objektivno predvidljivo posledico, to je možnost nastanka škode, zato je posledično neutemeljena pritožbena graja, da toženec ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni mogel pričakovati, se jim izogniti, ali jih odvrniti. Nasprotno, tudi pritožbeno sodišče meni, da je toženec glede na opisana protipravna ravnanja mogel predvidevati, da do škodnega dogodka utegne priti.
- VSRS Sodba II Ips 22/2012Vrhovno sodišče RS · 22. 1. 2015
Vsebino elektronskega sporočila toženke z navedbo določenega hotela, cene in zahtevo za rezervacijo termina je tudi po določbah OZ treba šteti za predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe - torej za zavezujočo ponudbo (22. in 25. člen OZ), s sprejetjem katere je pogodba sklenjena.
- VSL sodba I Cp 987/2012Višje sodišče v Ljubljani · 7. 11. 2012
V primeru pogodbe v korist tretjega beneficiar ni upravičen do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, temveč le do zahtevka na izpolnitev obveznosti. Zahtevek za znižanje cene storitve tako lahko uveljavlja le stranka pogodbe o organiziranju potovanja. Pogodbo o organiziranju potovanja oziroma pogodbe o turističnih aranžmajih v slovenskem pravnem redu urejata OZ in ZVPot, ki vsebujeta podobne določbe, ZVPot pa se uporablja kot lex specialis. 887. čl. OZ določa, da mora organizator potovanja potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja. V primeru nepopolno ali nekvalitetno opravljenih storitev lahko potnik zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih
- VSRS Sklep II DoR 310/2011Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2011
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Kdaj je sklenjena pogodba o organiziranju turističnega potovanja?“
- VSL sodba II Cp 143/2009Višje sodišče v Ljubljani · 15. 4. 2009
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.