680. člen OZ

Po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona. Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Upoštevanje navodil pošiljatelja je tipično za prevozno pogodbo, pri čemer pa pomen pojma upoštevanja navodil v smislu prevozne pogodbe vsebinsko ni enak pojmu delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Navodila pošiljatelja oziroma naročnika prevozniku so okvirne narave in ne posegajo v samostojnost prevoznika pri organiziranju njegove dejavnosti. Razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, ampak pogodba o prevozu blaga.

Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku. Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.

Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.

Prevozniško odgovornost enako definirata tako OZ kot CMR, le ureditev splošnih oprostilnih razlogov je po CMR nekoliko drugačna. Po OZ se prevoznik reši odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala kot posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Po CMR pa je prevoznik oproščen odgovornosti, če je škodo povzročil upravičenec z napačnim ravnanjem, iz malomarnosti ali z navodili, ki niso bila dana kot posledica prevoznikove napake ali malomarnosti, ali če je škoda posledica naravne napake blaga ali okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Primerjava pokaže, da je tretji oprostilni razlog po CMR za prevoznika celo ugodnejši, glede na to, da ne vsebuje elementa zunanjosti dogodka. Po CMR je torej prevoznik med drugim oproščen odgovornosti, če je poškodba tovora posledica okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Enako velja tudi za merilo za presojo, ali j