650. člen OZ

Za gradbeno pogodbo, ki je sicer posebna vrsta podjemne pogodbe, gre, če je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja bodisi izgradnja objekta, ki ima značilnosti določene v 650. členu OZ, torej za izgradnjo katerega so potrebna večja in zahtevnejša dela, bodisi druga gradbena dela na zemljišču oz. obstoječem objektu (odstranitev, rekonstrukcija objekta). Asfaltiranje dvorišča tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja nobeno izmed naštetih vrst gradbenih del. Zaradi obstoja zatrjevanih madežev, ki so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje prisotni več kot leto dni, asfalt sicer ni izgubil na funkcionalnosti, vendar pa gre za napako, zaradi katere asfalt nima tistih odlik, ki so molče dogovorjene, ne glede na to, da madežev sedaj ni več. Zatorej dolgotrajno prisotni madeži predstavljajo stvarno napako. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je bilo žaljenje storjeno s pisno vlogo. Ne glede na to, kako hitro in v kakšni jezi oziroma efektu je vloga napisana, ima njen vlagatelj, za razliko od ustnih izjav, vselej čas za razmislek, ali je vloga primerna za oddajo.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dogovor o izvedbi del na objektu v R. med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Za odločitev o pritožbi tako ni pomembno, kako je sodišče prve stopnje opredelilo zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama: kot gradbeno pogodbo ali kot podjemno pogodbo. Pritožnik zato s sklicevanjem na določbe 650. člena do 655. člena OZ ne more uspeti. Isto velja za sklicevanje na teorijo realizacije po 58. členu OZ, saj ta lahko velja le v razmerju med strankama pogodbe. Pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), ni utemeljen. Iz trditvene podlage tožnika namreč ne izhaja, da je bila toženka neupravičeno obogatena, pač pa da je tožnik z njo sklenil pogodbo. Taka navedba pa izključuje uporabo določil o neupravičeni obogatitvi. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobeden od teh razlogov pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen prit

Pisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema za šest novo zgrajenih stanovanjskih hiš s čistilno napravo, kar terja posebna ločena zemeljska dela in s tem poznavanje lastnosti terena, ima naravo gradbene pogodbe.

Le če naročnik podjemniku postavi rok za odpravo napake in napaka do izteka tega roka ni odpravljena, lahko naročnik odpravi napako sam, od podjemnika pa zahteva povrnitev z odpravo napake nastalih stroškov.

Ker je bila celotna vrednost montaže stopnišč, brez odbitka montaže del, ki jih je izvedla I. d.o.o., v končni situaciji obračunana pomotoma v posledici računovodske napake, je tožeča stranka predložila popravljeno končno situacijo, skladno s katero je zaradi navedenega odbitka montaže del ustrezno znižala tudi tožbeni zahtevek. Glede na navedeno predložena ˝druga različica˝ končne situacije ne predstavlja novega dokaza, glede katerega bi bila tožeča stranka prekludirana. Z izstavitvijo računa je tožeča stranka toženo pozvala k plačilu in ji s tem tudi nedvoumno in jasno sporočila, da so dela izvršena in da jih je treba prevzeti in pregledati. Ker tožena stranka tega ni storila, sama pa tudi ni zahtevala primopredaje del na drug (zanjo primernejši) način, je bil prevzem opravljen.

Konkreten posel izgradnje vodovoda oz. vodovodne napeljave je glede na vrsto in obseg dela ter zahtevnost dela mogoče uvrstiti med gradbeno pogodbo (prvi odstavek 649. člena OZ), pri čemer gre pri vodovodu tudi za gradbo v smislu določbe 650. člena OZ. Izvajalec pa odgovarja za morebitne napake pri izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.

Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ne gre za podjemno pogodbo, kakor je to opredelilo sodišče prve stopnje, temveč za gradbeno pogodbo in je tako podana zmotna uporaba materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili za popravilo strehe, adaptacijo verande in postavitev nadstreška za dve vozili. Sodna praksa se je že izreklo o tem, da prekrivanje strehe ne pomeni gradbe v skladu z določilom 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj so z gradbo mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelav terja večja in zahtevnejša dela. Popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška tako ne predstavljajo gradbene pogodbe, ampak podjemno pogodbo, kakor je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 49/1999).

Ko je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja asfaltiranje dvorišča, gre za pogodbo o delu in ne za gradbeno pogodbo.

Čeprav je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke, na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.

Dogovor o ceni bi morala s predložitvijo pisne gradbene pogodbe dokazati tožeča stranka. Ker obstoja te pogodbe ni niti zatrjevala, izvedeni dokazi pa puščajo dvom v točnost njenih trditev, bi sodišče prve stopnje moralo kot izhodiščno ceno upoštevati ceno, ki jo je zatrjevala tožena stranka.

Za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del gradbe, je odgovoren imetnik gradbe, razen če dokaže, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost (160. člen OZ). Za uporabo navedene določbe je torej odločilna presoja, kaj (za)obsega pojem „gradba“ in ali je obravnavni objekt mogoče subsumirati pod ta pravni pojem.

Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.