646. člen OZ
Nevarnost pri izročitvi po delih
Če je dogovorjeno, da bo naročnik pregledal in prevzel posamezne dele, kot bodo izdelani, ima podjemnik pravico do plačila za izdelavo delov, ki jih je naročnik pregledal in potrdil, celo če so bili morda potem pri njem brez njegove krivde uničeni.
- VSRS sodba III Ips 13/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
V sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih nastaja lastnikom okoliških zemljišč škoda ob gradnji (poškodbe zgradb, instalacij, parkirišč, hrup, estetski videz, poslabšana lokacija zaradi avtoceste ipd.). Povsem podrejen položaj DARS-a glede na državo je še podkrep
- VSL sodba II Cp 2790/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Izvajalec ni odgovoren za neuspeh izvedene sanacije temeljev, saj brez svoje krivde dela ni opravil v celoti, čeprav je o potrebnosti del seznanil naročnika.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 11. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba III Ips 13/2014Vrhovno sodišče RS · 25. 11. 2015
V sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih nastaja lastnikom okoliških zemljišč škoda ob gradnji (poškodbe zgradb, instalacij, parkirišč, hrup, estetski videz, poslabšana lokacija zaradi avtoceste ipd.). Povsem podrejen položaj DARS-a glede na državo je še podkrep
- VSL sodba II Cp 2790/2009Višje sodišče v Ljubljani · 13. 9. 2009
Izvajalec ni odgovoren za neuspeh izvedene sanacije temeljev, saj brez svoje krivde dela ni opravil v celoti, čeprav je o potrebnosti del seznanil naročnika.