571. člen OZ
Izročitev obljubljenih stvari
(1)Posojilodajalec mora izročiti določene stvari ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.
(2)Posojilojemalčeva pravica, da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.
- VSRS Sklep II DoR 117/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Predlog se zavrne.
- VSL Sodba I Cp 2099/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage pravilno štelo, da je notar izpolnil svojo pojasnilno dolžnost.
- VSL Sodba II Cp 1171/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II DoR 117/2021Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2021
Predlog se zavrne.
- VSL Sodba I Cp 2099/2020Višje sodišče v Ljubljani · 28. 1. 2021
Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage pravilno štelo, da je notar izpolnil svojo pojasnilno dolžnost.
- VSL Sodba II Cp 1171/2019Višje sodišče v Ljubljani · 21. 8. 2019
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
- VSL sodba II Cp 1618/2016Višje sodišče v Ljubljani · 26. 10. 2016
Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.
- VSC sodba Cp 57/2015Višje sodišče v Celju · 23. 4. 2015
Če posojilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, mora posojilodajalec kot tožnik dokazati dejansko izročitev denarnega zneska posojila posojilojemalcu.
- VSL sodba I Cp 2290/2009Višje sodišče v Ljubljani · 29. 7. 2009
Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.
- VSRS Sodba II Ips 586/2006Vrhovno sodišče RS · 8. 1. 2009
Neizročitev posojenega zneska predstavlja neizpolnitev posojilodajalčeve pogodbene obveznosti, namen kršenega pravila pa odkazuje na sankcije iz 103. člena OZ. Ni pa sankcija za neizpolnitev pogodbene obveznosti neveljavnost (ničnost) posojilne pogodbe, zato za odločitev o ničnosti posojilne pogodbe ni pomembno, ali je toženec tožnikoma znesek posojila izročil ali ne.
- VSC sodba Cpg 93/2007Višje sodišče v Celju · 10. 10. 2007
Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.