571. člen OZ

Predlog se zavrne.

Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage pravilno štelo, da je notar izpolnil svojo pojasnilno dolžnost.

Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.

Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.

Če posojilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, mora posojilodajalec kot tožnik dokazati dejansko izročitev denarnega zneska posojila posojilojemalcu.

Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.

Neizročitev posojenega zneska predstavlja neizpolnitev posojilodajalčeve pogodbene obveznosti, namen kršenega pravila pa odkazuje na sankcije iz 103. člena OZ. Ni pa sankcija za neizpolnitev pogodbene obveznosti neveljavnost (ničnost) posojilne pogodbe, zato za odločitev o ničnosti posojilne pogodbe ni pomembno, ali je toženec tožnikoma znesek posojila izročil ali ne.

Napačno je stališče tožene stranke, da po sporni pogodbi ni ničesar prejela in da zato ni dolžna ničesar vrniti, saj sta s sporno posojilno pogodbo pogodbeni stranki dogovorili vračilo toženi stranki že nakazanega zneska. Dogovorili sta rok vračila tega zneska in plačilo pogodbenih obresti - torej vse bistvene sestavine posojilne pogodbe.