542. člen OZ

Kot pravilno izhaja že iz izpodbijane sodbe, je tožnica v okviru primarnega zahtevka napačno vtoževala preklic darila, saj se darilo prekliče z enostransko izjavo volje in ne s sodno intervencijo. Če sodišče ugotovi, da je darovalec preklical že dano darilo, lahko obdarjencu naloži le vrnitev predmeta darila oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obdarjen. Po sklenitvi darilne pogodbe nastale okoliščine ne morejo vplivati na (ne)veljavnost pogodbe. Ravnanje obdarjenca, ki dosega standard hude nehvaležnosti, lahko tako povzroči le vrnitveni ali obogatitveni zahtevek oziroma prenehanje darovalčeve obveznosti, če darilna pogodba še ni bila izpolnjena. V ničemer pa kasnejši preklic darila nima vpliva na sklenitveno fazo darilne pogodbe.

Edino, kar je zemljiškoknjižno sodišče (in je na meji med formalnim in materialnim pravom) dolžno presojati, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica ne trdi, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo nepopolno, prav tako ne, da je nično. Njene pritožbene navedbe, da naj bi pred vložitvijo predmetnega predloga preklicala darilno pogodbo, in da darilna pogodba ni bila izpolnjena, zaradi česar naj bi njena obveznost prenehala (542. člen OZ), so za zemljiškoknjižni postopek, ki izključuje materialnopravno presojo listin (in torej tudi obveznosti, ki iz njih izvirajo), ki so podlaga za vpis, pravno nepomembne.

V novejši sodni praksi je v luči ustavne pravice do zasebne lastnine prišlo do spremembe sodne prakse glede učinkov kasneje odpadle pogodbene podlage na darilno pogodbo, ki se je ustvarila na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. Vendar v predmetni zadevi tožnika darilne pogodbe nista preklicala le na podlagi kasneje odpadle podlage, ampak tudi na podlagi hude nehvaležnosti toženca do njune hčerke.

Materialnopravno napačno je stališče, da je neizpolnjeno darilno pogodbo bistveno lažje preklicati zaradi hude nehvaležnosti kot že izpolnjeno.

Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila. Presoditi je treba celovito vse okoliščine in dejanja med obdarjencem in darovalcem. Zaradi preklica in razveze darilne pogodbe ima darovalec (če je obveznost že izpolnjena) proti obdarjencu kondikcijski zahtevek. Ravnanje tožene stranke, ki je želela nuditi pomoč tožniku, ki pa je njeno pomoč brez pojasnjenega razloga odklanjal, ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom in s tem ne dosega pravnega standarda hude nehvaležnosti kot razloga za preklic darilne pogodbe in vrnitev darovane stvari.

Obdarjenec ima v primeru, ko darovalec prekliče darilno pogodbo, pravni interes za ugotovitveno sodbo, da je darilna pogodba veljavna.

V položaju, ko je darilna pogodba, v zvezi s katero je darovalka obdarjenki izročila overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, obdarjenka pa pred preklicem darilne pogodbe še ni bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica podarjene nepremičnine, lahko darovalka v primeru pravno učinkovitega preklica darilne pogodbe zahteva vrnitev listine, v kateri je vsebovano overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na obdarjenko.

Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odstavek 39. člena OZ), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (3. odstavek 190. člena OZ).

S tem, ko je dala tožena stranka prav prvostopnemu organu, ki je sporno pogodbo o razveljavitvi darilne pogodbe in darilno pogodbo oziroma pogodbo o priznanju lastninske pravice pravno opredelil kot darilno pogodbo, je ravnala pravilno in zakonito. Omenjena pogodba namreč vsebuje vse elemente darilne pogodbe iz 533. in naslednjih členov Obligacijskega zakona, prav tako pa vsebuje tudi dovoljenje vknjižbe lastninske pravice do 1/4 solastnih nepremičnin vl. št. 196 k.o. K AA in BB na tožnika in njegovo ženo. Zato je tudi predmet obdavčitve.