iuris
§ zakonObligacijski zakonik · OZ · velja od 1. 1. 2002

268. člen OZ

Pravica zahtevati odškodnino namesto prisojenega

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 3. 10. 2012Vse odločbe ↓
  • VSL sodba I Cp 888/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012

    OZ pretrganje zastaranja veže na vložitev tožbe ali na drugo upnikovo dejanje pred sodiščem, da bi se ugotovila terjatev, med katera pa spada tudi obvestilo o pravdi.

  • VSM sodba I Cp 106/2011Višje sodišče v Mariboru · 2011

    Začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev za nepremoženjsko škodo (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ).

  • VSRS Sodba II Ips 518/2007Vrhovno sodišče RS · 2010

    Tožbeni zahtevek za plačilo vrednosti novega avtomobila na uveljavljani trditveni podlagi je neutemeljen.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 10. 2016

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 10. 2012
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL sodba I Cp 888/2012
    Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2012

    OZ pretrganje zastaranja veže na vložitev tožbe ali na drugo upnikovo dejanje pred sodiščem, da bi se ugotovila terjatev, med katera pa spada tudi obvestilo o pravdi.

  • VSM sodba I Cp 106/2011
    Višje sodišče v Mariboru · 6. 7. 2011

    Začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev za nepremoženjsko škodo (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ).

  • VSRS Sodba II Ips 518/2007
    Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2010

    Tožbeni zahtevek za plačilo vrednosti novega avtomobila na uveljavljani trditveni podlagi je neutemeljen.

  • VSL sodba II Cp 7203/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 2. 2007

    268. člen OZ določa, da če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki mu je bil določen s pravnomočno odločbo, lahko upnik zahteva, naj jo izpolni v primernem dodatnem roku in izjavi, da po izteku tega roka ne bo več sprejel izpolnitve, temveč bo zahteval odškodnino zaradi neizpolnitve. Po poteku dodatnega roka sme upnik zahtevati le odškodnino zaradi neizpolnitve. Smisel tega pravnega pravila je, da ima upnik kljub pravnomočni sodni odločbi, s katero je dolžniku naložena izpolnitev obveznosti, še vedno pravico izbire med upravičenji, ki jih ima po splošnih pravilih o dolžnikovi odgovornosti za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev obveznosti.