146. člen OZ
Odgovornost iz pravičnosti
(1)Če je škodo povzročila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odškodnine ni mogoče dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodišče naloži oškodovalcu povrnitev vse škode ali njenega dela, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na premoženjsko stanje oškodovalca in oškodovanca.
(2)Če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodišče, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca, naložiti staršem, da morajo v celoti ali deloma povrniti škodo, čeprav zanjo ne odgovarjajo.
- VSL Sodba II Cp 1729/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
- VSL Sodba I Cpg 1311/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo. ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe. Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekom
- VSL sodba in sklep I Cp 4812/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo. Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ). Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1729/2018Višje sodišče v Ljubljani · 13. 3. 2019
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
- VSL Sodba I Cpg 1311/2016Višje sodišče v Ljubljani · 4. 10. 2017
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo. ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe. Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekom
- VSL sodba in sklep I Cp 4812/2008Višje sodišče v Ljubljani · 25. 2. 2009
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo. Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ). Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.