129. člen OZ

Med pravdnima strankama ni bilo sporno določilo v delu, ki določa, da mora iti za nenaden in presenetljiv dogodek (nesrečo). Sporno pa je bilo določilo 5. člena Posebnih pogojev v njegovem drugem delu. Tožena stranka je menila, da so z zavarovanjem kriti le škodni dogodki, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovanca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino kot njen lastnik. Iz zgoraj povzete določbe Posebnih pogojev je z jezikovno razlago besedila mogoče razbrati, da mora biti škodni dogodek povezan s stanjem nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine. Drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da je podano zavarovalno kritje po Posebnih pogojih tožene stranke, saj gre za nejasno (večpomensko) določilo, ki ga je treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini (83. člen OZ). Stanje nepremičnine, za katerega lahko na podlagi zakona odgovarja tudi zavarovanka toženke kot njena lastnica in uporabnica, je bilo nedvomno vzrok nastalemu škodnemu dogodku. Dejstvo, da so bila tla v tistem

Za konkretni sodni postopek je pomembno le, da je tožnik od naročniških razmerij odstopil, kar med strankami ni sporno, zato je v skladu z določbami Splošnih pogojev, s katerimi je bil ob sklenitvi naročniških razmerij seznanjen, kar med strankami tudi ni sporno, operaterju zavezan poravnati strošek izvedbe preklica pogodbe (prvi odstavek 23.a člena Splošnih pogojev).

Tožnici ni uspelo dokazati, da je sporna toženkina terjatev, ki je zavarovana s hipoteko na tožničini nepremičnini, že prenehala. Terjatev, ki se zavaruje s hipoteko, mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni višini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli.

Šestmesečni rok za podajo zahteve za sklenitev glavne pogodbe iz petega odstavka 33. člena OZ je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti (in ne za zastaralni rok). V primerih, ko je rok določen kot prekluzivni rok, pa se pravila o zastaranju ne uporabljajo (345. člen OZ).

V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.