4. člen ZBPP
Država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da, če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči.
- VDSS sklep Psp 100/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2016
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka glede na 3. odstavek 86. člena ZPP pravdna dejanja na pravno veljaven način opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama v skladu s 4. odstavkom 86. člena ZPP le tedaj, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker v konkretni zadevi revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnica, ki je revizijo vložila, pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje vloženo revizijo pravilno zavrglo.
- UPRS sodba III U 343/2015Upravno sodišče RS · 2016
Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.
- UPRS sodba II U 288/2015Upravno sodišče RS · 2015
Z vprašanjem verjetnosti izgleda za uspeh se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal. Ugotovitve, da sodelovanje v tem postopku s pooblaščenem za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembno, oziroma da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, pa po presoji sodišča ni mogoče razumeti.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 3. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sklep Psp 100/2016Višje delovno in socialno sodišče · 3. 3. 2016
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka glede na 3. odstavek 86. člena ZPP pravdna dejanja na pravno veljaven način opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama v skladu s 4. odstavkom 86. člena ZPP le tedaj, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker v konkretni zadevi revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnica, ki je revizijo vložila, pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje vloženo revizijo pravilno zavrglo.
- UPRS sodba III U 343/2015Upravno sodišče RS · 29. 1. 2016
Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.
- UPRS sodba II U 288/2015Upravno sodišče RS · 2. 9. 2015
Z vprašanjem verjetnosti izgleda za uspeh se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal. Ugotovitve, da sodelovanje v tem postopku s pooblaščenem za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembno, oziroma da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, pa po presoji sodišča ni mogoče razumeti.