19. člen ZBPP

Tožnica ni nasprotovala toženkinemu odgovoru na tožbo, da teh navedb tožnica v upravnem postopku ni podala in, da gre za nove navedbe tožnice, prvič podane v upravnem sporu. Sodišče zato tožničinih navedb, ki so nove in jih ni navedla v upravnem postopku, torej, da iz podatkov v zadevah Z 11/2022 in Z 12/2022 izhaja, da se je tožnica odselila zaradi nevzdržnih razmer iz skupne hiše, da postopek v zvezi z ugotovitvijo in delitvijo skupnega premoženja še ni zaključen in tožnica navedenih nepremičnin ne more uživati, jih uporabljati, koristiti, kar naj bi vplivalo na drugačno presojo vrednosti tožničinega premoženja, na podlagi 52 člena ZUS-1 ni upoštevalo.

Tožnik višjih življenjskih stroškov v Nemčiji ni izkazal. Tega ni izkazal s časopisnim člankom iz Financ (o določitvi minimalne nemške plače), niti ne z izpiskom iz njegovega TR računa (negativni saldo); drugih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, ali gre v Nemčiji za višje življenjske stroške, pa ni predložil.

Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Ker je v sporni zadevi tožena stranka upoštevala nepremično premoženje iz navedene izročilne pogodbe in Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi se morala tožena stranka do te okoliščine v izpodbijani odločbi opredeliti, torej bi zato, ker gre za premoženje, ki je predmet sodnega spora, morala ugotoviti, ali lahko tožeče stranke s tem premoženjem ravnajo v smislu tretjega odstavka 19. člena ZBPP. Tožena stranka je to odločilno dejstvo pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov v upravnem sporu izpodbijane odločbe, ker mora obrazložitev vsebovati sama odločba.

Podatki spletnega portala SLONEP o povprečnih cenah stanovanjskih hiš na določenem območju so v ugotovitvenem postopku lahko pomemben podatek, prav tako informativni podatki Geodetske uprave RS o posplošeni tržni vrednosti navedenih parcel in stavb; ne morejo pa ti podatki predstavljati edinega temelja za določitev vrednosti tožničinega nepremičnega premoženja.

Tožnik ne izpolnjuje pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 19. člena ZBPP), ker premoženje, ki ga ima tožnik v lasti in posesti oziroma s katerim razpolaga, presega višino 20 minimalnih plač. V kolikor prosilec ne izpolnjuje enega izmed kumulativno predpisanih pogojev po ZBPP, izpolnjevanja ostalih (vsebinskih) pogojev po določbah ZBPP v postopku ni potrebno ugotavljati, ker to ne bi vplivalo na odločitev.

Določba 19. člena ZBPP izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13, člena ZBPP.

Ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, je odločitev tožene stranke, da se zavrne dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna.

Določba 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in tega premoženja ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena zakona ne upošteva in to ne glede na to, da prosilec ne presega cenzusa iz 13. člena.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje finančnega kriterija, če je lastnik stanovanja, ki presega površino primernega stanovanja.

Delež, ki presega 55 m2 kot normativ za primerno stanovanje, pa je potrebno upoštevati kot premoženje po 1. odstavku 19. člena ZBPP - ta delež je 24,91 m2, kar v sorazmernem delu pomeni vrednost 3.117.256,91 SIT - stanovanje meri 79,91 m2, ki je po oceni tožnice kot prosilke za BPP vredno 10.000.000,00 SIT - kar vsekakor presega višino dvajsetih minimalnih plač, torej znesek 2.452.000,00 SIT.

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolnjevati tudi premoženjski kriterij; če vrednost premoženja, pridobljenega na podlagi pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, ta pogoj ni izpolnjen.

ZBPP torej glede razlage pravnega pojma "primerno stanovanje" napotuje na drug zakon, to pa je zakon, ki ureja stanovanjsko pravna razmerja. Sedaj je to SZ-1, ki v določbi 10. člena opredeljuje kot primerno stanovanje tisto stanovanje, ki je zgrajeno v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanj, da ima ločeni spalni in bivalni del, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika in ožjih družinskih članov ter ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena istega zakona. Po citirani določbi pristojni minister izda Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, s katerim se med ostalim tudi predpišejo površinski normativi. Navedena predpisa, to je SZ-1 in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, tako predstavljata pravno podlago za razlago pojma primernega stanovanja tudi v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči.

S tem, ko tožnik po vrednosti stanovanjske površine, s katero presega s stanovanjskimi predpisi določen normativ primernega stanovanja za 3-člansko družino (70 m2), presega tudi v ZBPP določeni cenzus (20 minimalnih plač), ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vpliva spornih (kasneje odkritih) nepremičnin na vsebinsko upravičenost tožnikov do že dodeljene brezplačne pravne pomoči.

Za uporabo določb 3. odstavka 20. člena ZBPP mora biti izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neupravičeno pridobil brezplačno pravno pomoč.

Za uporabo določb 3. odstavka 20. člena ZBPP mora biti izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neupravičeno pridobil brezplačno pravno pomoč.

Določba 2. odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje.

Ne more biti tožnikovi presoji prepuščeno, katere podatke o svojem premoženju in premoženju družinskih članov bo navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi v njej moral navesti podatke o celotnem premoženju.

Sklep o začasni odredbi, izdan na podlagi določb ZIZ v času odločanja o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bil izvršljiv, ker je tožnik zoper sklep vložil pravočasen ugovor. Ker vloženi ugovor po ZIZ preprečuje izvršbo izdane začasne odredbe, je tožnik v času odločanja z navedenim premoženjem lahko razpolagal in je bilo zato, glede na določbo 3. odstavka 19. člena ZBPP, navedeno premoženje potrebno upoštevati pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.