19. člen ZIL-1
(omejitev pravic iz patenta)
Pravice iz 18. člena tega zakona se ne nanašajo na: a) dejanja, storjena zasebno in za negospodarske namene; b) raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanašajo na predmet patenta, ne glede na njihov končni namen; c) neposredno posamično pripravo zdravila v lekarni v skladu z zdravniškim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanašajo na tako pripravljeno zdravilo; d) uporabo izuma, zavarovanega s patentom, na krovu plovil držav članic unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, zadnjič revidirane 1. oktobra 2003 (Uradni list SFRJ-MP, št. 5/74 in 7/86 ter Uradni list RS-MP, št. 9/92 in 3/07; v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), ali članic Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WTO), v katerih ima ta patent učinek, v ladijskem trupu takih plovil, strojih, škripčevju, palubni opremi in drugi ladijski opremi, če ta plovila začasno ali naključno priplujejo v vode Republike Slovenije, če se izum tam uporablja izključno za potrebe plovila; e) uporabo izuma, zavarovanega s patentom, med izdelavo ali pri delovanju zrakoplovov, kopenskih vozil ali drugih prevoznih sredstev držav članic unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije (v nadaljnjem besedilu: Pariška unija), ali članic WTO, v katerih ima ta patent učinek, ali v opremi teh zrakoplovov ali kopenskih vozil, kadar začasno ali naključno vstopijo na ozemlje Republike Slovenije; f) dejanja, predvidena v 27. členu Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944 (Uradni list FLRJ‑MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, 11/63, 49/71, 62/73, 15/78, 2/80, Uradni list RS‑MP, št. 9/92), kadar gre za letalo države, za katero veljajo določbe navedenega člena konvencije; g) dejanja in uporabo pridobljenih informacij pri računalniških programih, ki so dovoljeni ob upoštevanju vsebinskih omejitev avtorjevih pravic in dekompiliranja po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.
- VSRS Sklep X Ips 283/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
- VSL sklep I Cpg 727/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odst. 13. čl. ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti (dejansko pravici): ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pravdni stranki v pravdah, ki tečeta pod opr. št. IV Pg 16/2003 in IV Pg 36/2005, s tožbo na izbris znamk iz registra (in prepoved uporabe znakov) na podlagi 119. čl. ZIL-1 želita v pravdnem postopku doseči izbris znamke drugega. Obe pravdni stranki imata, dokler ne bo pravnomočno odločeno o njunih tožbenih zahtevkih, pravico uporabljati znamko v skladu s pravili predpisanimi v 47. čl. ZIL-1. V primeru pozitivnega izida obeh sporov bi za vsako od njiju veljala določa 6. odst. 119. čl. ZIL-1, torej, da bi bila njuna znamka izbrisana iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. Ker učinkuje izbris znamke iz registra v prihodnosti, to pomeni, da imata obe pravdni stranki do trenutka, ki nastopi z dnem pravnomočnosti v skladu s 6. odst. 119. čl. ZIL-1, vse pravice iz znamke na podlagi 47. čl. ZIL-1.<
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 12. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 283/2011Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 2011besedilo 2001–2023
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
- VSL sklep I Cpg 727/2006Višje sodišče v Ljubljani · 14. 9. 2006besedilo 2001–2023
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odst. 13. čl. ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti (dejansko pravici): ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pravdni stranki v pravdah, ki tečeta pod opr. št. IV Pg 16/2003 in IV Pg 36/2005, s tožbo na izbris znamk iz registra (in prepoved uporabe znakov) na podlagi 119. čl. ZIL-1 želita v pravdnem postopku doseči izbris znamke drugega. Obe pravdni stranki imata, dokler ne bo pravnomočno odločeno o njunih tožbenih zahtevkih, pravico uporabljati znamko v skladu s pravili predpisanimi v 47. čl. ZIL-1. V primeru pozitivnega izida obeh sporov bi za vsako od njiju veljala določa 6. odst. 119. čl. ZIL-1, torej, da bi bila njuna znamka izbrisana iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. Ker učinkuje izbris znamke iz registra v prihodnosti, to pomeni, da imata obe pravdni stranki do trenutka, ki nastopi z dnem pravnomočnosti v skladu s 6. odst. 119. čl. ZIL-1, vse pravice iz znamke na podlagi 47. čl. ZIL-1.<