18. člen ZIL-1

Izključne pravice, ki so zagotovljene imetniku patenta, določa 18. člen ZIL-1. Tožnik ni navedel terjatve, v zavarovanje katere je predlagal izdajo začasne odredbe, oziroma ni navedel dejstev, ki bi omogočala presojo verjetnosti obstoja ali prihodnjega nastanka terjatve, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe.

Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe. Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma. Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je

Dejstvo, da je takrat, ko si je izvedenec na sedežu toženke ogledal sporne vitle, odvetnica, ki je prej zastopala tožnika, začela s poslovanjem kot notarka, ne more vplivati na pravilnost izvedbe ogleda, ne glede na javno objavljeni podatek, da je začela z delom kot notarka. Gre namreč za notranjo organizacijo dela tožnika, ki bi moral sporočiti sodišču in nasprotni stranki, da od tedaj dalje, ko je prej odvetnica tožnika, začela s poslovanjem kot notarka, komunikacija poteka preko drugega odvetnika v odvetniški družbi tožnika. Izvedensko mnenje je zelo jasno, izvedenec pa je tudi odgovoril na vse pripombe, na katere tožnik v pritožbi ponovno opozarja. Dejanskim ugotovitvam v izpodbijani sodbi in v izvedenskem mnenju tožnik konkretizirano ne nasprotuje ampak, ne glede na ugotovitve v prvostopenjskem postopku, v celoti vztraja pri stališču, kot ga je oblikoval v dosedanjem postopku. S pritožbenimi očitki, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo pri vsebini tožnikove pritožbe, ne more izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja v izpodbijani sodbi. Zgolj trditev, da je celoten patent in kršeči patent treba obravnavati celostno, za uspeh tožnika ne zadošča.

Kljub temu, da je upnica verjetno izkazala, da dolžnica opravlja aktivnosti kontrole, sproščanja in certificiranja zdravila, to ne pomeni, da je dolžnica proizvajalka zdravila in se zdravilo proizvaja v Sloveniji. Navedene aktivnosti same po sebi ne pomenijo uporabe zaščitenega izuma na teritoriju Slovenije. Upnica ni izkazala, da bi dolžnica dejansko sodelovala v postopku izdelave zdravila. Izvajanje postopkov kontrole in certificiranja že proizvedenega zdravila ne pomeni, da je v normativnem pogledu proizvajalka zdravil dolžnica ali da je proizvajalec le orodje v njenih rokah. Gre namreč za dejanja, ki so povsem ločena od izdelave zdravila in pridejo na vrsto šele, ko je zdravilo že izdelano. Glede na načelo teritorialnosti patentnega varstva mora biti kršitev patenta storjena na ozemlju, kjer velja patent. Upnica glede na navedeno ni verjetno izkazala, da je zdravilo proizvedeno v Sloveniji, kjer velja dodatni varstveni certifikat.

Zmotno je pritožbeno stališče, da primerjava značilnosti neodvisnega patentnega zahtevka (Z1) in značilnosti kršeče izvedbe ne zadošča za ugotovitev in presojo obsega patentnega varstva in bi moral izvedenec ugotoviti kakšno funkcijo imajo tiste značilnosti navedene v prvem patentnem zahtevku, ki na domnevno kršeči platformi manjkajo oziroma ugotoviti ali platforma tudi brez teh značilnosti deluje enako oziroma rešuje enak tehnični problem. Za presojo kršitve patenta ni odločilno le ali domnevno kršeča izvedba rešuje enak tehnični problem kot je zavarovan z izumom, ampak je pomembno, ali je navedeni tehnični problem rešen na enak način z enakimi oziroma ekvivalentnimi sredstvi kot z izumom zavarovana rešitev. Le v tem primeru pride v poštev presoja obsega patentnega varstva v skladu z določbami Protokola po doktrini ekvivalence. Obseg patentnega varstva mora biti predvidljiv za vsako tretjo osebo. Za tretje osebe mora biti predvidljivo, da je izum, ki je zaščiten s patentom popolno opisan v značilnostih zahtevka. V primeru, da je pri domnevno kršeči različici izpuščena najmanj ena značilnost, ki je vsebovana v patentnem zahtevku, od tretje osebe ni mogoče pričakovati, da b

Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Pomen patentnega zahtevka je potrebno ugotoviti na podlagi vsebine zahtevka. Za razlago patentnih zahtevkov se uporabljajo tudi opis patenta in skice (drugi odstavek 18. člena ZIL-1). Pri razlagi patentnih zahtevkov je treba primerno uravnotežiti zaščito imetnika patenta na eni strani in pravno varnost tretjih oseb na drugi strani, ob upoštevanju dejstva, da je namen besedila zahtevka v razmejitvi in opisu izuma. Besedilo posameznega patentnega zahtevka je treba razlagati ob upoštevanju namena imetnika patenta, kot izhaja iz opisa patenta in ostalih patentnih zahtevkov. Ključno za razlago obsega patentnega varstva je, kako bi strokovnjak s področja na katero se predmet izuma nanaša, razumel besedilo, ki ga je v zahtevku uporabil imetnik patenta. V patentnem zahtevku mora biti naveden predmet patentnega varstva (drugi in četrti odstavek 87. člena ZIL-1). Besedilo prvega patentnega zahtevka se glasi “Uporaba magnezijeve soli (-)...omeprazola z optično čistoto oz. enantiomernim prebitkom (e. e.) enako ali več 99,8 % za pripravo zdravil za inhibicijo izločanja želodčne kisiline“. To besedilo je povsem jasno in

V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da regulacijska začasna odredba močno ščiti upnika še pred pravnomočno odločitvijo v rednem postopku. Argumenti upnika morajo biti torej močnejši in prepričljivejši od dolžnikovih. Zato sodišče ne sme slepo slediti trditvam upnika, da zadošča, da predlagatelj izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz patenta. Čim se pojavijo argumenti, ki zamajejo veljavnost patenta, so ti močan argument zoper verjetno izkazano veljavnost patenta upnika. Slednje pa v konkretnem postopku izhaja iz med strankama nespornega dejstva, da je bil patent ˋ573 s strani oddelka za ugovore pri EPU razveljavljen ter da ta odločitev še ni pravnomočna. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču v odgovoru na pritožbo dolžnika, da bi lahko zahteval dolžnik povrnitev stroškov postopka zavarovanja najkasneje v 30-tih dneh po končanem postopku zavarovanja. Dolžnik bi moral namreč pričakovati odločitev o predlagani začasni odredbi potem, ko je odgovoril na predlog in je upnik tudi odgovoril na njegov odgovor na predlog. V skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP bi moral dolžnik v postopku zavarovanja zahtevati povrnitev stroškov pravočasno že v svoji vlogi

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka za presojo kršitve patenta v zvezi z izdajo začasne odredbe predložiti prevod opisa evropskega patenta v slovenski jezik, sicer naj bi postavitev izvedenca patente stroke, ki naj bi podal ugotovitve glede kršitve patenta, predstavljala izvedbo informativnega dokaza. Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji bistvenih karakteristik izuma ni upoštevalo doktrine ekvivalentov. Ta določa, da je pri presoji obsega varstva, ki ga zagotavlja evropski patent, treba upoštevati vsak element, ki je enakovreden elementu določenem v patentnih zahtevkih. Ker se sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja strokovnega tehničnega znanja očitno ni moglo opredeliti do nasprotujočih si navedb pravdnih strank, je za presojo vprašanja, ali je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti izkazala domnevno kršitveno ravnanje glede na ugotovljen obseg patentnega varstva, potrebna izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca patentne stroke.

Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve. Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pr

Z ureditvijo posredne kršitve patenta je položaj imetnika patenta olajšan, saj zakoni, ki takšne določbe vsebujejo, kot kršitveno ravnanje izrecno urejajo tudi ravnanja, ki so zgolj posredno (preko tretjih oseb ali na drug način) usmerjena v uporabo izuma, ki je predmet patentnega varstva. Ko je sodišče prve stopnje z razlagalnimi metodami utemeljevalo obstoj posrednih kršitev, je torej izhajalo iz pravilnega izhodišča, ki je v korist imetnika patenta, to je, da na podlagi 18. člena ZIL-1 ni izključena protipravnost tudi v primeru posredne kršitve patenta. Iz izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča ni mogoče sklepati, da sta toženki na omenjenem kongresu zdravilo predstavljali predvsem zdravnikom, ki se ukvarjajo izključno z zdravljenjem GIST. Seznanitev teh zdravnikom z novim zdravilom, ki vsebuje učinkovino imatinib, ob hkratni seznanitvi s patentno zaščito v korist tožeče stranke, ne pomeni kršitvenega ravnanja, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala usmerjenega ravnanja toženk h kršitvi tega patenta. Če uveljavljeni režim predpisovanja in izdajanja zdravil omogoča, da se za zdravljenje GIST (kar je predmet patentne zaščite) izda tudi drugo zdravilo z vseb

Opis izuma mora vsebovati vsa tista pojasnila, ki zagotavljajo meje varovanja, zaobsežene v izdanem patentu, ki ima učinek monopola v razmerju do morebitnih drugih udeležencev na trgu. Strokovnjak z opisanega področja mora skozi opis izuma pridobiti vse tiste nujne podatke, na podlagi katerih bo lahko prišel do enoznačnega sklepa o uporabljivosti samega izuma. V kolikor ti podatki ne zadostujejo, niso zadoščeni pogoji ustrezne razkritosti patenta.

Sam patent je pravica, ki jo je podelila Republika Slovenija in je njen obseg določen objektivno, s patentnimi zahtevki. Patent je pravica materialnega prava. Če stranki uspe dokazati, da je imetnica patenta, mora njeno vsebino sodišče presojati kot vsebino vsake druge materialnopravne pravice po uradni dolžnosti. Vse dokler je očitno, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen iz povsem pravnih razlogov, sodišče nima pravnega temelja za postavitev izvedenca.

Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.

Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.

Tudi v ničnostih patentnih sporih je treba predmet (izum) presoje najprej opredeliti in nato v drugi fazi presojati materialno-pravne pogoje po 112. členu ZIL-1 (tako imenovani dvo-fazni postopek). Vendar pa taka presoja ni formalizirana in ne gre za posebej predpisano obličnost. Interpretacija patentnih zahtevkov mora biti uravnotežena in upoštevati različne interese, tako na eni strani imetnika patenta ter na drugi strani vseh ostalih, ki so omejeni s samo podelitvijo monopolne pravice (patenta). Ravnotežje je treba iskati v samem besedilu patentnega zahtevka ter pri tem upoštevati informacijsko funkcijo patenta, ki nudi ostalim udeležencem v pravnem prometu pravno varnost. Interpretacija patentnega zahtevka ne sme postati nerazumno razlaganje besedila samega patentnega zahtevka. Ko presojamo izum, slednjega presojamo kot celoto, pri čemer vse karakteristike izuma presojamo s stališča, ali njihov seštevek doprinese nekaj inventivnega glede na trenutno stanje (dan prijave) tehnike. Za inventivno raven je tako potreben nek sinergijski učinek vseh karakteristik izuma, kot je opredeljen s patentnim zahtevkom in ne zgolj seštevek navedenih karakteristik.

Za varstvo patentnih zahtevkov je pomembno, da sodišče ne nudi pravnega varstva domnevnemu kršilcu, ki bi po enakem postopku izdelal novo snov, in ne more ščititi položaja upnika kot imetnika patenta v tem smislu, da bi nihče, ki bi izdelal isto snov po drugem postopku, slednje ne bi smel uporabljati. Razlaga, da sicer v upnikovem patentu odsotnost vode ni izrecno navedena, se pa iz vseh ostalih delov teksta zahtevka razume, da gre za tipičen primer postopka suhe granulacije, je pravilna. Pravilnost materialnopravne odločitve prvostopenjskega sodišča potrjuje v okviru pravilne uporabe 2. odstavka 18. člena ZIL-1 opis patentnega zahtevka.

Če po izrecni določbi zakona določena uporaba patentirane snovi ni kršitev določene vrste patenta, to že po naravi stvari lahko pomeni le, da so v tem obsegu omejene izključne pravice iz takšnega patenta. Redno sodišče tako v sporu med posamezniki ne more izključiti učinka določbe 135. člen ZIL-UPB3 zaradi njene neskladnosti z 2. odstavkom 70. člena TRIPS tako, da na podlagi 8. člena Ustave neposredno uporabi 28. člen TRIPS. Če bi to storilo, bi razširilo obseg monopola, podeljenega upniku s strani države na škodo dolžnika in drugih zainteresiranih tretjih.

O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odst. 13. čl. ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti (dejansko pravici): ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pravdni stranki v pravdah, ki tečeta pod opr. št. IV Pg 16/2003 in IV Pg 36/2005, s tožbo na izbris znamk iz registra (in prepoved uporabe znakov) na podlagi 119. čl. ZIL-1 želita v pravdnem postopku doseči izbris znamke drugega. Obe pravdni stranki imata, dokler ne bo pravnomočno odločeno o njunih tožbenih zahtevkih, pravico uporabljati znamko v skladu s pravili predpisanimi v 47. čl. ZIL-1. V primeru pozitivnega izida obeh sporov bi za vsako od njiju veljala določa 6. odst. 119. čl. ZIL-1, torej, da bi bila njuna znamka izbrisana iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. Ker učinkuje izbris znamke iz registra v prihodnosti, to pomeni, da imata obe pravdni stranki do trenutka, ki nastopi z dnem pravnomočnosti v skladu s 6. odst. 119. čl. ZIL-1, vse pravice iz znamke na podlagi 47. čl. ZIL-1.<

Pravice iz patenta s skrajšanim trajanjem in obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opisi in skice (2. odstavek 18. člena v zvezi s 3. odstavkom 16. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 7/03 z dne 23.1.2003, ZIL-1). Obseg varstva pravice iz modela v smislu 2. odstavka 37. člena ZIL-1 pa vključuje vsaj videz izdelka, ki pri seznanjenem uporabniku ustvari drugačnega celotnega vtisa. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoj njegovega videza izdelka.