110. člen ZIL-1
(plačilo pristojbin za vzdrževanje v naknadnem roku)
(1)Če pristojbina za vzdrževanje pravice ni plačana v skladu z določbami 109. člena tega zakona do vključno datuma zapadlosti, jo je še mogoče plačati v naknadnem roku šestih mesecev, šteto od datuma zapadlosti pristojbine, ob dodatnem plačilu zamudne pristojbine. Zamudna pristojbina znaša 50% celotnega zneska predpisane pristojbine, ki ni bila pravočasno plačana.
(2)Urad opozori imetnika pravice, da pristojbina za vzdrževanje iz prvega odstavka 109. člena tega zakona ni bila pravočasno plačana, o možnosti plačila po prejšnjem odstavku in o posledicah neplačila teh pristojbin.
(3)Če pristojbine za vzdrževanje pravic niso plačane do datuma zapadlosti ali tudi po opozorilu Urada niso plačane v roku iz prvega odstavka tega člena, vključno z zamudno pristojbino, pravica preneha veljati naslednji dan po datumu zapadlosti iz prvega odstavka 109. člena tega zakona.
(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata v primerih iz četrtega odstavka 109. člena tega zakona. Če v takih primerih pristojbina za vzdrževanje, vključno z zamudno pristojbino, tudi v naknadnem roku ni plačana, se šteje, da je prijava umaknjena.
- UPRS Sodba I U 1342/2021-9Upravno sodišče RS · 2023
V obravnavani zadevi je treba najprej odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da bo tožnici, če bo predlog zavrnjen, zoper to odločitev zagotovljeno pravno sredstvo in sodno varstvo, kar so njene ustavno zajamčene pravice. Toženka mora o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločiti pred ali sočasno z odločitvijo o glavni stvari, v nobenem primeru pa ne prej, kot po prejemu izjave o razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma poteku 3 mesecev od vročitve poziva, da je strankam zoper zavrnitev predloga zagotovljeno pravno sredstvo.
- UPRS Sodba I U 156/2021-32Upravno sodišče RS · 2023
Ker tožnik tudi v nadaljnjem roku 6 mesecev, šteto od datuma zapadlosti pristojbine, pristojbine nesporno ni poravnal, je toženka po presoji sodišča pravilno štela, da so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 110. člena ZIL-1, posledično pa je pravilno ugotovila tudi, da je tožnikov patent naslednji dan po datumu zapadlosti pristojbine za 11. leto (tj. 17. 12. 2019) prenehal veljati.
- UPRS sodba I U 354/2012Upravno sodišče RS · 2013
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti. Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1342/2021-9Upravno sodišče RS · 16. 8. 2023
V obravnavani zadevi je treba najprej odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da bo tožnici, če bo predlog zavrnjen, zoper to odločitev zagotovljeno pravno sredstvo in sodno varstvo, kar so njene ustavno zajamčene pravice. Toženka mora o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločiti pred ali sočasno z odločitvijo o glavni stvari, v nobenem primeru pa ne prej, kot po prejemu izjave o razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma poteku 3 mesecev od vročitve poziva, da je strankam zoper zavrnitev predloga zagotovljeno pravno sredstvo.
- UPRS Sodba I U 156/2021-32Upravno sodišče RS · 28. 3. 2023
Ker tožnik tudi v nadaljnjem roku 6 mesecev, šteto od datuma zapadlosti pristojbine, pristojbine nesporno ni poravnal, je toženka po presoji sodišča pravilno štela, da so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 110. člena ZIL-1, posledično pa je pravilno ugotovila tudi, da je tožnikov patent naslednji dan po datumu zapadlosti pristojbine za 11. leto (tj. 17. 12. 2019) prenehal veljati.
- UPRS sodba I U 354/2012Upravno sodišče RS · 12. 3. 2013
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti. Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
- VSRS Sklep I Up 133/2007Vrhovno sodišče RS · 22. 9. 2009
Pritožbeno sodišče sprejema zavrnitev teze, da naj bi plačnik pristojbine za patent s takim plačilom sam postal stranka v postopku vzdrževanja patenta, ki poteka v okviru postopka prenehanja patenta, zaradi česar – in seveda zlasti zaradi tega, ker je patent tuj – tudi v upravnem sporu zoper odločbo o prenehanju patenta ne more uveljaviti nobene svoje pravice ali neposredne, na zakon oprte koristi.
- VSRS Sklep I Up 1779/2006Vrhovno sodišče RS · 22. 9. 2009
Okoliščina, da sme v skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZIL-1 postopek vzdrževanja patenta sprožiti kdorkoli, ne pomeni, da ima v njem vsak plačnik tudi položaj stranke.