9. člen BMKSZ
Zaposleni v diplomatskih in/ali konzularnih predstavništvih
(1)Za člane diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva veljajo pravni predpisi države pogodbenice pošiljateljice, ki jih je poslala na delo v drugo državo pogodbenico – državo sprejema.
(2)a) Prvi odstavek tega člena velja tudi za člane administrativnega in tehničnega osebja ter za strežno osebje diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki niso državljani države sprejema in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča. b) Ne glede na določbo točke a) lahko člani administrativnega in tehničnega osebja diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki so državljani države pošiljateljice in imajo v državi sprejema stalno prebivališče, v treh mesecih od začetka zaposlitve izberejo uporabo pravnih predpisov države pošiljateljice.
(3)Prvi odstavek tega člena velja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri diplomatu ali konzularnem predstavniku, če so državljani države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče; če zaposlene osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega prebivališea, se uporabljajo pravni predpisi, ki veljajo v državi sprejema.
- VDSS Sodba Psp 13/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca. Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 4. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 13/2021Višje delovno in socialno sodišče · 7. 4. 2021
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca. Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.