Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ)

(1)Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene, ker upravičenec prebiva na ozemlju druge države pogodbenice.

(2)Državljanom druge države pogodbenice, ki prebivajo v tretji državi, izplačuje prva država pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom, ki tam prebivajo.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na minimalno pokojnino, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ter na denarna nadomestila, ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo in brezposelnostjo, ter na otroški dodatek. Te dajatve se izplačujejo le, če ima upravičenec stalno prebivališče na ozemlju države pogodbenice, po katere pravnih predpisih so bile pridobljene.

Če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima enaka pridobitna dejavnost ali enako obvezno zavarovanje v drugi državi pogodbenici enak učinek.

Za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno pridobitno dejavnost, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, na katere ozemlju se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če v 8. in 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače.

(1)Če delodajalec s sedežem na ozemlju ene države pogodbenice pošlje svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge države pogodbenice, veljajo zanj do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na ozemlju druge države pogodbenice pravni predpisi prve države pogodbenice, kot če bi bil še vedno zaposlen na ozemlju prve države pogodbenice. Če se delo podaljša čez ta rok, se lahko uporaba pravnih predpisov prve države pogodbenice s soglasjem pristojnega organa države, v kateri se delo opravlja, podaljša še za nadaljnjih 24 mesecev.

(2)Osebe, ki opravljajo samostojno pridobitno dejavnost na ozemlju ene države pogodbenice in gredo na ozemlje druge države pogodbenice, da bi za krajši čas opravljale takšno dejavnost, ostanejo zavarovane po pravnih predpisih prve države pogodbenice, če njihovo bivanje v drugi državi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če navedena dejavnost zaradi nepredvidljivih razlogov traja več kot 12 mesecev, se lahko uporaba pravnih predpisov prve države pogodbenice s soglasjem pristojnega organa države pogodbenice, v kateri se dejavnost začasno opravlja, podaljša še za 12 mesecev.

(3)Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim in železniškim prometom, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, na katere ozemlju je sedež delodajalca.

(4)Za delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež je na ozemlju druge države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države, na katere ozemlju je poslovalnica ali stalno predstavništvo.

(5)Za posadko ladje in za druge osebe, ki so na njej zaposlene, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, pod katere zastavo ladja plove.

(6)Za zaposlene v državni upravi, ki so poslani iz ene države pogodbenice v drugo, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, iz katere so bili poslani.

(1)Za člane diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva veljajo pravni predpisi države pogodbenice pošiljateljice, ki jih je poslala na delo v drugo državo pogodbenico – državo sprejema.

(2)a) Prvi odstavek tega člena velja tudi za člane administrativnega in tehničnega osebja ter za strežno osebje diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki niso državljani države sprejema in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča. b) Ne glede na določbo točke a) lahko člani administrativnega in tehničnega osebja diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki so državljani države pošiljateljice in imajo v državi sprejema stalno prebivališče, v treh mesecih od začetka zaposlitve izberejo uporabo pravnih predpisov države pošiljateljice.

(3)Prvi odstavek tega člena velja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri diplomatu ali konzularnem predstavniku, če so državljani države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče; če zaposlene osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega prebivališea, se uporabljajo pravni predpisi, ki veljajo v državi sprejema.

(1)Na skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca se lahko pristojni organi obeh držav pogodbenic dogovorijo o odstopu od določb 7. do 9. člena tega sporazuma, vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.

(2)Če za zaposlenega po prvem odstavku tega člena veljajo pravni predpisi ene države pogodbenice, čeprav je zaposlen na ozemlju druge države pogodbenice, se uporabijo pravni predpisi, kot če bi bil zaposlen na ozemlju prve države pogodbenice.

Če je za pridobitev, ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja potrebna predhodno dopolnjena določena zavarovalna doba, se zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, seštevajo, če se ne nanašajo na isto obdobje.

(1)Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, ima pravico do zdravstvenih storitev tudi med začasnim bivanjem na ozemlju druge države pogodbenice, če bi bilo zaradi odložitve storitev do vrnitve v prvo državo pogodbenico resno ogroženo njegovo življenje ali zdravje.

(2)Če je že nastal zavarovalni primer, mora zavarovanec pred začasno spremembo prebivališča pridobiti soglasje pristojnega nosilca. Soglasje se lahko odkloni zaradi zdravstvenega stanja, lahko pa se da tudi naknadno, če zaradi utemeljenih razlogov predhodno ni bilo zahtevano.

(3)Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, je v breme pristojnega nosilca upravičen do storitev nosilca v kraju bivanja po pravnih predpisih, ki veljajo za tega nosilca.

(4)Za nudenje storitev večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki) je treba predhodno soglasje pristojnega nosilca, razen če bi bilo zaradi odložitve storitve ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe.

(5)Dajatve iz naslova zdravstvenega zavarovanja izplačuje v svoje breme in po svojih pravnih predpisih pristojni nosilec.

(6)Določbe prvega do petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane zavarovanca.

(1)Uživalec pokojnine po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic je zdravstveno zavarovan po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče.

(2)Uživalec pokojnine po pravnih predpisih ene države pogodbenice s stalnim prebivališčem na ozemlju druge države pogodbenice je upravičen do zdravstvenih storitev po pravnih predpisih druge države pogodbenice v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. Med začasnim bivanjem na ozemlju prve države pogodbenice je uživalec pokojnine upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po pravnih predpisih in v breme te države pogodbenice.

Družinski člani uživalcev pokojnin, ki so zdravstveno zavarovani v eni državi pogodbenici in imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, so upravičeni do zdravstvenih storitev v breme pristojnega nosilca. Obseg, vrsta in način uveljavljanja zdravstvenih storitev se določijo po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri imajo stalno prebivališče, krog družinskih članov in trajanje pravic pa se določita po pravnih predpisih, ki veljajo za pristojnega nosilca.

Zavarovanec, ki je zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni upravičen do zdravstvenih storitev po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ima med bivanjem na ozemlju druge države pogodbenice v breme pristojnega nosilca pravico do zdravstvenih storitev po pravnih predpisih, ki veljajo za nosilca v kraju stalnega prebivališča. Pri tem se uporabljata drugi in četrti odstavek 12. člena tega sporazuma.

Če zavarovanec s stalnim prebivališčem v eni državi pogodbenici potuje na podlagi veljavne pogodbe o delu zaradi opravljanja dela v drugo državo pogodbenico brez prekinitve in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve nesrečo, zagotovi ustrezne storitve in dajatve nosilec druge države pogodbenice skladno s svojimi pravnimi predpisi o zavarovanju za primer poškodbe pri delu. Enako velja tudi za nesrečo, ki jo doživi zaposleni pri vrnitvi v državo stalnega prebivališea neposredno po izteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil v drugi državi pogodbenici, ali na poti na redni letni dopust v prvo državo pogodbenico oziroma ob vrnitvi na delo s tega dopusta.

Zdravstvene storitve iz 12., 13., 14., 15. in 16. člena tega sporazuma zagotavlja: – v Sloveniji – območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovane osebe, – v Makedoniji – območna služba Sklada zdravstvenega zavarovanja, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovane osebe.

(1)Stroške zdravstvenih storitev povrne pristojni nosilec v dejanski vsoti, razen upravnih stroškov.

(2)Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačen način obračunavanja stroškov.

(1)Osebe, ki preidejo iz ene države pogodbenice v drugo državo pogodbenico, imajo pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri so bile zavarovane v trenutku pridobitve te pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev teh dajatev predpisuje ta država pogodbenica.

(2)Če je za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, ki dajatev zagotavlja, potrebna predhodna doba zavarovanja, se po potrebi seštevajo obdobja zavarovanja v obeh državah pogodbenicah.

(3)Če je višina denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec dosegel predpisano dobo zavarovanja na način iz drugega odstavka tega člena, se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v državi pogodbenici, ki zagotavlja pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, in sicer tako da se plača, zaslužena v tej državi, šteje kot plača, zaslužena v celotnem predpisanem obdobju.

(1)Če je treba v primeru poklicne bolezni upoštevati pravne predpise obeh držav pogodbenic, se dajatev odobri le po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, na katere ozemlju je zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki lahko povzroči to poklicno bolezen, če zavarovanec po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje.

(2)Če je zavarovanec v eni državi pogodbenici že pridobil dajatev zaradi poklicne bolezni, mora pristojni nosilec te države pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev tudi v primeru poslabšanja bolezni. Če pa je zavarovanec po uveljavitvi dajatve v prvi državi pogodbenici v drugi državi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil dajatev, mora nadaljnjo istovrstno dajatev zagotavljati nosilec druge države pogodbenice.

(1)Če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. 2) Če z uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane držav pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi sta obe državi pogodbenici sklenili sporazume o socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob. Če je s tretjo državo sklenila sporazum o socialni varnosti samo ena država pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za svoje državljane tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi.

(3)Če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te države pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.

(1)Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 21. člena tega sporazuma, se pravica do dajatve ugotavlja tako: a) Nosilec vsake države pogodbenice mora po pravnih predpisih, ki veljajo zanj, ugotoviti, ali določena oseba s seštetjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 21. členu, po teh predpisih izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve. b) Če obstaja pravica do dajatve, mora vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej izračunati teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi moral po svojih pravnih predpisih upoštevati vso zavarovalno dobo po pravnih predpisih držav pogodbenic. Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek. c) Na osnovi tega zneska mora nosilec določiti znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe po pravnih predpisih, ki veljajo zanj, in skupno zavarovalno dobo. d) Če pri izvajanju točke c) skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih držav pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po pravnih predpisih ene države pogodbenice določena za odmero višine dajatve, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, ki se upošteva po pravnih predpisih ene države pogodbenice, in najdaljšo skupno zavarovalno dobo, ki je določena z njenimi pravnimi predpisi.

(2)Če zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne znaša skupno dvanajst mesecev, se po njenih pravnih predpisih dajatev ne zagotovi. Ta določba ne velja, če po teh pravnih predpisih obstaja pravica do dajatve samo na podlagi te zavarovalne dobe. To zavarovalno dobo mora nosilec druge države pogodbenice pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatve in pri njeni višini upoštevati tako, kot če bi bila dopolnjena po zanj veljavnih pravnih predpisih.

Slovenski nosilec mora 21. in 22. člen tega sporazuma uporabljati po teh pravilih: 1. Pri izvajanju točke b) prvega odstavka 22. člena se pri določitvi pokojninske osnove upošteva samo zavarovalna doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji. 2. Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.

Makedonski nosilec mora 21. in 22. člen tega sporazuma uporabljati po teh pravilih: 1. Pri izvajanju točke b) prvega odstavka 22. člena se pri določanju pokojninske osnove upošteva zavarovalna doba po makedonskih pravnih predpisih. 2. Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.

Zavarovalna doba, dosežena z obveznim zavarovanjem po pravnih predpisih ene države pogodbenice, se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice, če je bil brezposelni v državi pogodbenici, v kateri uveljavlja nadomestilo, v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo zahtevka za nadomestilo v delovnem razmerju in obvezno zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev in če pri tem niso bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev.

(1)Otroški dodatek se po pravnih predpisih ene države pogodbenice prizna tudi za otroke, državljane druge države pogodbenice s prebivališčem v prvi državi pogodbenici.

(2)Če so ob uporabi določb tega sporazuma izpolnjeni pogoji za pridobitev otroškega dodatka po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pravica do otroškega dodatka prizna samo po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, v kateri ima otrok stalno prebivališče.

(3)Otroci v smislu tega poglavja so osebe, za katere je po veljavnih pravnih predpisih obeh držav pogodbenic predviden otroški dodatek.

(1)Pristojni organi bodo z administrativnim sporazumom določili način izvajanja tega sporazuma.

(2)S sporazumom iz prvega odstavka tega člena bodo pristojni organi zaradi lažjega sporazumevanja in za vzpostavljanje enostavne in hitre zveze med nosilci obeh držav pogodbenic določili organe za zvezo.

(3)Pristojni organi držav pogodbenic se bodo obveščali o: a) vseh ukrepih, ki jih bodo sprejeli za uporabo tega sporazuma; b) vseh spremembah pravnih predpisov, ki zadevajo uporabo tega sporazuma, najkasneje v šestdesetih dneh po njihovi uveljavitvi.

(4)Pri uporabi tega sporazuma si morajo pristojni organi in nosilci obeh držav pogodbenic pomagati in ravnati kot pri uporabi svojih pravnih predpisov. Ta pomoč je brezplačna.

(5)Pristojni organi in nosilci obeh držav pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma vzpostavijo neposreden stik med seboj in z udeleženimi osebami ali njihovimi pooblaščenci.

(6)Pristojni organi in nosilci ene države pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih zahtevkov ali dopisov, ker so ti sestavljeni v uradnem jeziku druge države pogodbenice.

(7)Zdravniške preglede, ki se opravljajo zaradi izvajanja pravnih predpisov ene države pogodbenice in zadevajo osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju druge države pogodbenice, bo na prošnjo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravil nosilec v kraju bivanja osebe. Če se zdravniški pregledi opravljajo v interesu obeh držav pogodbenic, se stroški ne povrnejo.

Diplomatsko-konzularna predstavništva ene države pogodbenice na ozemlju druge države pogodbenice so upravičena, da na zahtevo upravičenca brez pooblastila sprejemajo potrebne ukrepe za zavarovanje in ohranitev pravic državljanov prve države pogodbenice. V interesu državljanov lahko predvsem vlagajo zahtevke, dajejo izjave ali vlagajo pravna sredstva pri nosilcih, organih in sodiščih druge države pogodbenice.

(1)Če so po pravnih predpisih ene države pogodbenice listine in spisi, ki jih je treba predložiti pri uporabi teh pravnih predpisov, delno ali v celoti oproščeni davkov ali taks, vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za ustrezne listine in spise, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov druge države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma.

(2)Za listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma službam druge države pogodbenice, ni potrebna overovitev oziroma kakšna podobna formalnost.

(1)Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice vložijo pri pristojnem organu ali nosilcu ene države pogodbenice, se obravnavajo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu ali nosilcu druge države pogodbenice.

(2)Zahtevek za dajatev po pravnih predpisih ene države pogodbenice se šteje kot zahtevek za ustrezno dajatev po pravnih predpisih druge države pogodbenice. To ne velja, kadar oseba izrecno zahteva, da se odloži uveljavljanje pravic do dajatev za primer starosti, pridobljenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice.

(3)Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi pravnih predpisov ene države pogodbenice v določenem roku vloženi pri nekem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi te države pogodbenice, lahko oseba vloži v enakem roku pri ustreznem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice.

(4)V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena tisti organ, pri katerem so bile te listine vložene, nemudoma neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo dostavi te zahtevke, izjave ali pravna sredstva ustreznemu nosilcu druge države pogodbenice.

(1)Nosilci, ki so po tem sporazumu pristojni za izplačevanje dajatev, morajo ta izplačila izvršiti z oprostilnim učinkom v valuti, ki velja v njihovi državi, pri čemer za preračunavanje velja tečaj na dan obračuna, ki ga opravi nosilec.

(2)Izplačila po tem sporazumu morajo biti izvedena v valuti države pogodbenice, v kateri ima sedež nosilec, ki je opravil storitev, ali oseba, ki ji pripada dajatev.

(3)Nakazila na podlagi tega sporazuma se izvajajo v skladu z dogovori, ki veljajo na tem področju v obeh državah pogodbenicah v trenutku nakazila.

(1)Izvršljive odločbe sodišč in drugih organov ter listine in dokazila nosilcev ali organov ene države pogodbenice o zaostankih pri plačevanju obveznih prispevkov ali drugih terjatev s področja socialne varnosti ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih dajatev se priznajo v drugi državi pogodbenici.

(2)Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom tiste države pogodbenice, v kateri bi odločba ali listina morala biti priznana.

(3)Priznane izvršljive odločbe in listine po prvem odstavku tega člena se izvršijo v drugi državi pogodbenici. Postopek izvršbe se izvaja po pravnih predpisih, ki veljajo v državi pogodbenici, na katere ozemlju bo postopek opravljen, za izvršbo ustreznih odločb in listin, ki so izdane na ozemlju te države pogodbenice. Na izvodu odločbe ali listine mora biti potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).

Če je nosilec iz ene države pogodbenice izplačal akontacijo dajatve, se lahko zadrži izplačilo preostalega zneska za isto obdobje, do katerega obstaja pravica po pravnih predpisih druge države pogodbenice. Če je nosilec ene države pogodbenice izplačal višjo dajatev, kot bi jo moral za obdobje, za katero mora nosilec druge države pogodbenice naknadno izplačati ustrezno dajatev, se razlika med pripadajočo dajatvijo in višino zneska, ki ga je treba naknadno izplačati, obravnava kot akontacija v smislu prvega stavka tega člena.

(1)Če je oseba, ki je po pravnih predpisih ene države pogodbenice upravičena do odškodnine za škodo, ki je nastala na območju druge države pogodbenice, in ima po predpisih le-te pravico do zahtevka za odškodnino proti tretjemu, preide odškodninski zahtevek na nosilca prve države pogodbenice, in sicer po pravnih predpisih, ki veljajo zanj.

(2)Če odškodninski zahtevki za istovrstne dajatve iz istega škodnega primera pripadajo tako nosilcu ene kot druge države pogodbenice, lahko tretji s plačilom enemu ali drugemu nosilcu z oprostilnim učinkom zadovolji zahtevke, ki so po prvem odstavku tega člena prešli na oba nosilca. V medsebojnem razmerju sta nosilca dolžna opraviti poravnavo v sorazmernih deležih.

(1)Spori v zvezi z izvajanjem tega sporazuma se rešujejo s pogajanji med pristojnimi organi.

(2)Če spor ni rešen v šestih mesecih od prvega predloga za začetek pogajanj, se preda arbitražnemu sodišču, o katerega sestavi in postopku se dogovorita državi pogodbenici. Odločitev arbitražnega sodišča je za državi pogodbenici dokončna in obvezujoča.

(1)Ta sporazum se ne uporablja za izplačilo dajatev za čas, preden je začel veljati.

(2)Za ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upošteva tudi zavarovalna doba, ki je bila pridobljena po pravnih predpisih držav pogodbenic, preden je ta sporazum začel veljati.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena velja ta sporazum tudi za primere zavarovanja, ki so nastali, preden je začel veljati.

(4)Dajatve, ki so plačljive šele po tem sporazumu, se ugotavljajo na zahtevo upravičenca. Če je zahteva vložena v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, se dajatev prizna največ od začetka veljavnosti tega sporazuma dalje, če je zahteva vložena po tem roku, pa od dneva, ki je določen po pravnih predpisih vsake države pogodbenice.

Dajatve, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice do 31. 3. 1992 priznal po pravnih predpisih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca države pogodbenice, ki je te dajatve priznal.

(1)Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 1. 4.1992 do uveljavitve tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. V teh primerih velja dan, ko je nosilec prve države pogodbenice začel postopek, kot dan vložitve po pravnih predpisih druge države pogodbenice. Ne glede na četrti odstavek 36. člena tega sporazuma gredo tako določene dajatve od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.

(2)Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene države pogodbenice, bo pristojni nosilec te države pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic na ta način: a) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po pravnih predpisih ene države pogodbenice in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej državi pogodbenici, bo pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačeval v znesku, ki bi mu pripadal po pravnih predpisih te države pogodbenice. V tem primeru bo pristojni nosilec druge države pogodbenice izplačeval pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve države pogodbenice na njegovo zahtevo. Če taka zahteva ne bo podana, bo pristojni nosilec druge države pogodbenice pokojnino izplačeval neposredno upravičencu; b) upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v eni državi pogodbenici in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi državi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval pokojnino, nanovo odmerjeno po svojih pravnih predpisih in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. Za kritje morebitnega preplačila pri nosilcu prve države pogodbenice bo nosilec druge države pogodbenice svoje še neizplačane zneske pokojnine izplačeval nosilcu prve države pogodbenice, tekoče zneske pokojnine pa bo izplačeval neposredno upravičencem. O vsaki spremembi svoje pokojnine bo obveščal pristojnega nosilca prve države pogodbenice.

(3)Pokojnine, ki jih je nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju po 1. 4. 1992 in pred uveljavitvijo tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, krajše od 12 mesecev, dopolnjene po pravnih predpisih te države pogodbenice, in z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih izključno po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se bodo ponovno odmerile z uporabo drugega odstavka 22. člena tega sporazuma in prvega odstavka tega člena.

(1)Ta sporazum mora biti ratificiran. Listini o ratifikaciji morata obe strani izmenjati čim prej v pisni obliki in po diplomatski poti.

(2)Ta sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po preteku tistega meseca, v katerem sta strani izmenjali listini o ratifikaciji.

(3)Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica ga lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved učinkuje z iztekom tekočega koledarskega leta in mora biti dana v pisni obliki ter po diplomatski poti.

(4)V primeru odpovedi tega sporazuma njegove določbe še naprej veljajo za pridobljene pravice, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki jih predvidevajo sistemi s tega področja za primer bivanja zavarovanca v tujini.

(5)V primeru odpovedi tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravice po tem sporazumu dokončajo po določbah tega sporazuma. V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Ljubljani dne 13. julija 1998 v dveh izvirnikih, v slovenskem in makedonskem jeziku, pri čemer sta obe besedili istovetni. Za Republiko Slovenijo: Anton Rop l. r. Za Republiko Makedonijo: Naser Ziberi l. r.