80. člen ZOro-1

Napačno je stališče tožeče stranke, da je nadzor v predmetni zadevi stvar lovske inšpekcije. ZDLov-1 namreč ne vsebuje določb v zvezi z lovskimi strelišči, glede lovske inšpekcije pa določa, da lovski inšpektorji nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi, pooblastila in pristojnosti, ki jih ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, pa določa ZDLov-1 v četrtem odstavku 74. člena. Iz te določbe pa izhaja, da lovski inšpektor ne nadzoruje lovskih strelišč in rokovanja z lovskim orožjem. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da je za nadzor nad (tudi lovskim) orožjem in strelišči pristojen Inšpektorat za notranje zadeve.

Na podlagi prvega odstavka 80. člena ZOro-1 je inšpektor pristojen preverjati ne le, ali določena pravna oseba opravlja dejavnost civilnega strelišča, ampak je pristojen tudi za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1. Tožeči stranki je bilo utemeljeno naloženo, da mora do pridobitve ustreznega dovoljenja po 51. členu ZOro-1 na strelišču prenehati z izvajanjem hrambe orožja in streliva. Ugotovljeno dejansko stanje namreč v zadostni meri utemeljuje zaključek, da se je na strelišču tožeče stranke in s strani tožeče stranke izvajala hramba orožja in streliva (druge osebe). Takšna hramba orožja in streliva sodi v dejavnost strelišča v smislu drugega odstavka 50. člena ZOro-1, ki jo pravna oseba - upravljavec strelišča v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZOro-1 lahko prične izvajati šele, ko dobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki pa ga tožeča stranka nima. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da se je na strelišču opravljala še druga dejavnost, ki sodi v dejavnost civilnega strelišča, ne le hramba orožja, in se tudi zato tožeča stranka ne more sklicevati na izjemo po tretjem odstavku 50. člena ZOro-1, ki velja za strelišče,

V zadevi je sporno, ali je strelišče tožeče stranke civilno strelišče in zato zanj veljajo vsa določila VI. poglavja ZOro-1, ali pa tožeča stranka strelišče uporablja zgolj za svoje člane. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin utemeljeno zaključila, da strelišče ni namenjeno zgolj članom društva. Za takšen zaključek tudi po mnenju sodišča ni potrebno, da bi inšpektor prav pri pregledu na strelišču naletel na osebo, ki ne bi bila član društva. Neutemeljene so tožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)pristojnost inšpektorja. Iz prvega odstavka 80. člena ZOro-1 izhaja, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. V konkretnem primeru je šlo za inšpekcijski nadzor nad opravljanjem dejavnosti strelišča. Sicer pa bi bil tudi v primeru, da ne bi šlo za civilno strelišče, za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 prav tako pristojen inšpektor za notranje zadeve.