266. člen ZIKS-1

V obravnavanem primeru se skladno z določbo tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah te novele. Skladno s 124. členom navedene novele pa se revizija v primeru, kadar drug zakon določa, da je v nepravdnem postopku dovoljena, ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena ZPP in po postopku po ZPP. To pomeni, da morajo tudi udeleženci nepravdnih postopkov za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS najprej podati predlog za dopustitev revizije, preden jo lahko ob ustreznem sklepu Vrhovnega sodišča vložijo. Tako direktna revizija, kakršno vlagata prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi ugotovilo, da je zavezanec za vračilo zaplenjenih nepremičnin SKZG RS in ne tretja nasprotna udeleženka. Tretja nasprotna udeleženka je zato predlagateljem dolžna povrniti le del stroškov, in sicer sorazmerno z deležem, ki ga odškodnina v višini 5.372,91 EUR (v obveznicah Republike Slovenije kot oblike vračila zaplenjenega premoženja) predstavlja v seštevku navedene odškodnine in vrednosti vrnjenih nepremičnin (te je sodišče ocenilo na višino 30.311,00 EUR, kar ni izpodbijano), torej deležem od skupnega zneska 35.683,91 EUR.

O vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku. Glede na ugotovitev, da je kazen zaplembe glede navedenega premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, je sodišče pravilno odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.

V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu vrnitev nepremičnin v posest že pojmovno ni mogoča. V skladu z določbo 145. člena ZIKS se v takšnem primeru vrne zaplenjeno premoženje v last in posest dedičem pokojnega obsojenca.

V postopkih za vrnitev v povojnih procesih neupravičeno odvzetega premoženja mora sodna odločba opredeljevati upravičenca, zavezanca in konkretno premoženje v naravi ali vrsto nadomestnega premoženja, ki ga je treba vrniti oziroma izročiti. Taka pravnomočna odločba se izvrši v skladu s sporazumom upravičenca in države kot zavezanca in sicer tako, da se upravičencu izročijo individualno določene delnice, ki jih ima zavezanka v lasti in jih je mogoče prenesti na upravičenca, ali pa si upravičenec namesto delnic izbere obveznice, izdane po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.