Zakon o glasbenih šolah (ZGla)

Ta zakon ureja osnovno glasbeno ter plesno vzgojo in izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah.

Cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli so:

-        odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti,

-        sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,

-        doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah,

-        pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje,

-        omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,

-        omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,

-        vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

-        vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,

-        skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščine in razvijanje nacionalne zavesti,

-        vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

V glasbeni šoli se lahko izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol ter odrasli (v nadaljevanju: učenci) pod pogoji, določenimi z vzgojno-izobraževalnimi programi osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju so naslednji vzgojno-izobraževalni programi (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program):

-        program predšolske glasbene vzgoje,

-        program glasbene pripravnice,

-        program plesne pripravnice,

-        glasbeni program,

-        plesni program.

Program predšolske glasbene vzgoje traja 1 leto. Program glasbene pripravnice traja 1 leto, program plesne pripravnice traja 3 leta. Glasbeni program traja 4, 6 oziroma 8 let. Plesni program traja 4 oziroma 6 let. Podrobnejša določila o trajanju programov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vsebuje glasbeni oziroma plesni program.

Glasbeni in plesni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, določila o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poučujejo naslednje skupine instrumentov ali predmetov:

1.      orkestrski instrumenti in petje:

-  godala: violina, viola, violončelo, kontrabas,

-  pihala: flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot,

-  trobila: rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila,

-  tolkala,

-  petje;

2.      drugi instrumenti:

-  instrumenti s tipkami: klavir, orgle in harmonika,

-  brenkala: kitara, harfa,

-  kljunasta flavta;

3.      ples: balet, sodobni ples;

4.      komorno-ansambelska igra;

5.      orkester: godalni, pihalni, harmonikarski, simfonični;

6.      nauk o glasbi in solfeggio;

7.      predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica;

8.      ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonična harmonika.

Javna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj petih orkestrskih instrumentov – obvezno iz godal, pihal, trobil, klavirja, nauka o glasbi oziroma solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra.

Glasbena šola lahko poleg instrumentov ali predmetov iz 7. člena tega zakona v okviru razširjenega programa izvaja pouk predmetov oziroma instrumentov, če jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Glasbena šola lahko organizira in izvaja tudi druge dejavnosti na področju glasbe in plesa, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Zasebna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov iz prve do tretje alinee 1. točke 7. člena tega zakona skupaj za najmanj 2 oddelka individualnega pouka. Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za zasebno glasbeno šolo, ki se ustanovi za plesni program. Program zasebne glasbene šole mora pri predmetih oziroma instrumentih iz prvega odstavka tega člena zagotavljati učencem vsaj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.

S predmetnikom se določijo obvezni predmeti za nižjo in višjo stopnjo glasbene šole, tedensko oziroma letno število ur pouka oziroma dodatnega pouka ter način izvajanja pouka. Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, cilji in standardi znanja.

Izobraževanje v glasbenih šolah se deli na predšolsko, pripravljalno, nižjo in višjo stopnjo. Nižja stopnja glasbene šole se, če tako določa glasbeni program, deli na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 2 leti, in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 4 leta.

Tedenska obveznost učencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko največ 2 šolski uri oziroma 3 šolske ure pri plesu. Na nižji stopnji glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 8 šolskih ur v glasbenem oziroma plesnem programu, če glasbeni program določa dve vzgojno-izobraževalni obdobji, pa v prvem največ 4 šolske ure, v drugem pa največ 8 šolskih ur. Na višji stopnji glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 9 šolskih ur oziroma največ 13 šolskih ur pri plesu. V skladu z izobraževalnim programom traja ura individualnega pouka 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut.

Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in učnih skupinah. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Oddelek individualnega pouka sestavljajo učenci posameznega instrumenta oziroma skupine instrumentov ali petja. Učenci plesa ter nauka o glasbi in solfeggia so v posameznem razredu razporejeni v oddelke skupinskega pouka. Učne skupine sestavljajo učenci enega ali več instrumentov in petja pri komorno-ansambelski igri. Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).

Pouk instrumetov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko.

Pouk instrumentov in petja poteka dvakrat tedensko, pouk plesa do trikrat tedensko, pouk drugih predmetov pa enkrat tedensko. Za zelo nadarjene in uspešne učence se lahko od drugega razreda dalje organizira dodatni pouk kot dodatna individualna oziroma skupinska ura pouka. O uvedbi dodatnega pouka za posameznega učenca oziroma skupino odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja oziroma izpitne komisije in po posvetovanju z učencem in njegovimi starši. Podrobnejša navodila za izvajanje pouka, izjeme in merila za dodatni pouk, določi minister.

Določba drugega odstavka 13. člena in določbe 14. do 16. člena tega zakona niso obvezne za zasebne glasbene šole.

Izobraževalno delo v glasbeni šoli se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:

-        obseg in razporeditev pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela,

-        razporeditev učencev po predmetih, oddelkih individualnega in skupinskega pouka,

-        zasedbe komornih skupin in šolskih orkestrov,

-        razpored nastopov in tekmovanj,

-        načrt vpisa,

-        roke za opravljanje izpitov,

-        strokovno izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev,

-        sodelovanje s starši,

-        sodelovanje z osnovnimi in drugimi šolami ter vrtci,

-        sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami in kulturno-umetniškimi organizacijami ter

-        druge naloge.

Glasbena šola mora učencem in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev, značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole. Obvezne dele publikacije določi minister.

Učenci se vpisujejo v glasbeno šolo na podlagi razpisa za vpis. Glasbena šola objavi razpis za vpis do konca meseca maja za naslednje šolsko leto. V razpisu glasbena šola navede izobraževalni program, instrumente oziroma predmete, za katere bo izvajala pouk, predvideno število učencev in druge pogoje za vpis.

Glasbena šola uskladi število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi, pri čemer daje prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter učenju orkestrskih instrumentov in petja. Za širitev dejavnosti si mora glasbena šola pridobiti poprejšnje soglasje ministra.

Starost učencev in druge vpisne pogoje določa izobraževalni program.

Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoč brez sprejemnega preizkusa. Sprejemni preizkus opravljajo učenci pred vpisom. Vsebino sprejemnega preizkusa in druge podrobnosti določa izobraževalni program. Komisijo za sprejemni preizkus in njene naloge določi ravnatelj šole.

Razporeditev pouka, roke za razpis vpisa in vpis, roke za sprejemni preizkus in izpite, pouka proste dneve ter trajanje in razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu določi minister s šolskim koledarjem.

Določbe 20. člena, prvega odstavka 21. člena ter določbe 23. in 24. člena tega zakona niso obvezne za zasebne šole.

Učenec mora redno obiskovati pouk, vaje in nastope. Učencem glasbenih šol, ki so hkrati učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, ter študenti se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister.

Med letom se učenec lahko izpiše iz šole le na podlagi pisne vloge staršev. Učenec, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, je lahko izključen iz glasbene šole. O izključitvi učenca odloča učiteljski zbor. Učenec je lahko izključen iz glasbene šole tudi, če ne plačuje prispevka, ki ga za poravnavanje materialnih stroškov določi svet šole. V tem primeru o izključitvi učenca odloča ravnatelj. Zoper izključitev iz šole se starši oziroma učenec lahko najkasneje v 3 dneh po izročitvi sklepa pritožijo na svet šole.

Učenec je dolžan nastopati na nastopih, ki jih šola organizira v skladu z izobraževalnim programom. Če učenec nastopa tudi na drugih javnih nastopih, je dolžan o tem vnaprej obvestiti glasbeno šolo. Na glasbena in baletna oziroma plesna tekmovanja lahko šola prijavi učenca le v soglasju s starši.

Učenca, ki se odlikuje s svojim znanjem, uspehi ali drugim delom, glasbena šola lahko pohvali oziroma nagradi. O pohvalah in nagradah odloči ravnatelj šole na predlog učiteljskega zbora.

Podrobnejša določila o uveljavljanju pravic in dolžnosti učencev, obiskovanju pouka in opravičevanju odsotnosti učencev ter varnosti učencev vsebuje pravilnik o šolskem redu.

Določbe prvega odstavka 26. člena ter določbe 27. do 30. člena tega zakona niso obvezne za zasebne šole.

Znanje učencev se v glasbenih šolah preverja pri pouku in nastopih. Znanje učencev se v glasbeni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno. Na predšolski stopnji in v pripravnici se znanje učencev ocenjuje opisno. V prvem obdobju nižje stopnje glasbene šole se znanje učencev ocenjuje opisno ali številčno. V drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ter na višji stopnji glasbene šole se znanje učencev ocenjuje številčno.

Na nižji in višji stopnji glasbene šole se znanje učencev iz instrumenta, petja in plesa oziroma na višji stopnji iz solfeggia ocenjuje pri izpitu. V primeru iz drugega odstavka 12. člena tega zakona se znanje učencev iz instrumenta ocenjuje pri izpitu ob koncu prvega obdobja, v drugem obdobju pa vsako leto. Učenci opravljajo izpite praviloma ob koncu pouka.

V skladu z določili prejšnjega člena lahko v javni glasbeni šoli opravljajo izpit tudi učenci, ki niso vpisani v izobraževalni program.

Učenec oziroma starši lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predložijo ravnatelju obrazložen ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu. Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati komisijo; ta najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje učenca. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli. Ocena komisije je dokončna.

Učenci v plesni pripravnici napredujejo v naslednji razred ne glede na doseženo oceno. Učenci nižje in višje stopnje plesnega programa napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Učenci v prvem obdobju glasbenega programa napredujejo v naslednji razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu. Učenci v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, in učenci na višji stopnji glasbene šole napredujejo v naslednji razred pri posameznem predmetu glasbenega programa, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Če učenčevega znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ni mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede na predpisani učni načrt, lahko učenec v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji glasbene šole izobraževanje podaljša za eno leto. Zelo nadarjeni učenci lahko hitreje napredujejo. Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo glasbene šole.

O vpisu učencev, ki so bili vpisani v glasbeno oziroma plesno pripravnico in se želijo vpisati v prvi razred nižje stopnje glasbene šole, odloča komisija za sprejemni preizkus, na predlog učitelja pripravnice. Učenec, ki je uspešno opravil izpit in je pozitivno ocenjen iz drugih obveznih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše v naslednji razred. Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje, se lahko vpiše na višjo stopnjo glasbene šole, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.

Učenci, ki so v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz predmeta nauk o glasbi oziroma iz predmeta solfeggio na višji stopnji glasbene šole, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja učenec le enkrat v posameznem šolskem letu oziroma le enkrat v istem obdobju ali isti stopnji. Če učenec popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia. Pri instrumentu, petju in plesu učenec ne opravlja popravnega izpita.

Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev, obliko in vsebino dokumentacije o preverjanju in ocenjevanju znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju predpiše minister.

Določbe 32., 34. ter 36. do 39. člena tega zakona niso obvezne za zasebne glasbene šole.

Nadzor nad zakonitostjo dela glasbene šole in nadzor nad izvajanjem programa osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja se opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji.

Glasbena šola vodi naslednji zbirki podatkov:

1.      zbirko podatkov o učencih, vpisanih v glasbeno šolo, in starših, če gre za mladoletne učence,

2.      zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah. Zbirka podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje:

-        ime in priimek, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem, ime vrtca oziroma šole, ki jo obiskuje, ter oddelek, razred oziroma letnik, v katerega je vključen, in

-        podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka osebe, ki ji je mogoče posredovati nujna sporočila. V zbirki podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena so poleg podatkov iz prve alinee prejšnjega odstavka še podatki o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah. Zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov tega člena se vodijo v šolski dokumentaciji, ki jo predpisuje poseben podzakonski akt.

Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz 42. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog. Za potrebe znanstveno raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.

Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, preostali podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi glasbena šola, pa se hranijo eno leto po končanem šolanju učenca.

Podrobnejša navodila o zbiranju podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, evidentiranju uporabe in posredovanja osebnih podatkov, njihovem uničenju po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe za zavarovanje podatkov predpiše minister.

Podzakonske predpise po tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma najkasneje v šestih mesecih po sprejemu izobraževalnega programa. Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni predpisi, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:

-        pravilnik o ocenjevanju učencev v glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 24-222/72),

-        pravilnik o dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 24-223/72).

Izobraževalne programe iz 4. člena tega zakona sprejme pristojni organ najkasneje do 1. 3. 2002.

Izobraževalne programe po tem zakonu se postopno uvaja, in sicer:

-        v šolskem letu 2002/2003 se uvedejo programi predšolske glasbene vzgoje ter glasbene in plesne pripravnice,

-        v šolskem letu 2003/2004 se postopno uvedeta glasbeni in plesni program.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), razen določb o izvajanju programa osnovnega glasbenega izobraževanja: Predmetniki in učni načrti za glasbene šole, Mala glasbena šola I., II in Pripravnica ter Predmetnik in učni načrt za orgle. Uporabljajo se za učence, ki se v programe vpisujejo do konca šolskega leta 2002/2003 oziroma 2003/2004 in prenehajo veljati, ko ti učenci končajo izobraževanje v glasbeni šoli.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 613-01/90-1/5 Ljubljana, dne 17. februarja 2000. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.