Zakon o glasbenih šolah (ZGla)

Ta zakon ureja osnovno glasbeno ter plesno vzgojo in izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah.

Cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli so:

-        odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti,

-        sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,

-        doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah,

-        pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje,

-        omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,

-        omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,

-        vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

-        vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,

-        skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščine in razvijanje nacionalne zavesti,

-        vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

V glasbeni šoli se lahko izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol ter odrasli (v nadaljevanju: učenci) pod pogoji, določenimi z vzgojno-izobraževalnimi programi osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se izvajajo naslednji vzgojno-izobraževalni programi (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program):

-        predšolska glasbena vzgoja,

-        glasbena pripravnica,

-        plesna pripravnica,

-        glasba,

-        ples.

Izobraževalni program predšolska glasbena vzgoja traja eno leto. Izobraževalni program glasbena pripravnica traja eno leto. Izobraževalni program plesna pripravnica traja tri leta. Izobraževalni program glasba traja štiri, šest ali osem let. Izobraževalni program ples traja štiri ali šest let. Podrobnejše določbe o trajanju programov iz četrtega in petega odstavka tega člena vsebujeta izobraževalna programa glasba in ples.

Izobraževalna programa glasba in ples vsebujeta obvezne predmete, določbe o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poučujejo naslednje skupine instrumentov ali predmetov:

1.orkestrski instrumenti in petje:

-  godala,

-  pihala,

-  trobila,

-  tolkala,

-  petje;

2.drugi instrumenti:

-  instrumenti s tipkami,

-  brenkala,

-  kljunasta flavta;

3.ljudska glasbila;

4.jazz in zabavna glasba;

5.komorno-ansambelska igra;

6.orkestri;

7.pevski zbori;

8.ples;

9.plesna pripravnica;

10.nauk o glasbi in solfeggio;

11.predšolska glasbena vzgoja;

12.glasbena pripravnica.

Javna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj petih orkestrskih instrumentov – obvezno iz godal, pihal, trobil, klavirja, nauka o glasbi oziroma solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra.

Glasbena šola lahko poleg instrumentov ali predmetov iz 7. člena tega zakona v okviru razširjenega programa izvaja pouk predmetov oziroma instrumentov, če jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Glasbena šola lahko organizira in izvaja tudi druge dejavnosti na področju glasbe in plesa, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Zasebna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov iz prve do tretje alinee prve točke 7. člena tega zakona skupaj za najmanj 2 oddelka individualnega pouka. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zasebno glasbeno šolo, ki se ustanovi za izvajanje izobraževalnih programov ples oziroma plesna pripravnica. Program zasebne glasbene šole mora pri vseh predmetih zagotavljati učencem najmanj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.

S predmetnikom se določijo obvezni predmeti za nižjo in višjo stopnjo glasbene šole, tedensko oziroma letno število ur pouka oziroma dodatnega pouka ter način izvajanja pouka. Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, cilji in standardi znanja.

Izobraževanje v glasbenih šolah se deli na predšolsko, pripravljalno, nižjo in višjo stopnjo. Na predšolski stopnji se izvaja izobraževalni program predšolska glasbena vzgoja. Na pripravljalni stopnji se izvajata izobraževalna programa glasbena pripravnica in plesna pripravnica. Na nižji in višji stopnji se izvajata izobraževalna programa glasba in ples. Nižja stopnja izobraževanja se, če tako določa izobraževalni program, deli na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja dve leti, in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja štiri leta.

Tedenska obveznost učencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko največ 2 šolski uri oziroma 3 šolske ure pri plesu. V izobraževalnih programih glasba in ples je tedenska obveznost učencev na nižji stopnji izobraževanja največ osem šolskih ur. Če izobraževalni program glasba določa dve vzgojno-izobraževalni obdobji, je tedenska obveznost učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju največ štiri šolske ure, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa največ osem šolskih ur. Na višji stopnji glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 9 šolskih ur oziroma največ 13 šolskih ur pri plesu. V skladu z izobraževalnim programom traja ura individualnega pouka 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut.

Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in učnih skupinah. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Oddelek individualnega pouka sestavljajo učenci posameznega instrumenta oziroma skupine instrumentov ali petja. Učenci plesa ter nauka o glasbi in solfeggia so v posameznem razredu razporejeni v oddelke skupinskega pouka. Učne skupine sestavljajo učenci enega ali več instrumentov in petja pri komorno-ansambelski igri. Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).

Pouk instrumetov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko.

Pouk instrumentov in petja poteka dvakrat tedensko, pouk plesa do trikrat ali do petkrat tedensko za skupine, ki izvajajo po predmetniku obsežnejši in zahtevnejši program, pouk drugih predmetov pa enkrat tedensko. Za zelo nadarjene in uspešne učence se lahko od drugega razreda organizira dodatni pouk kot dodatna individualna ali skupinska ura pouka. O uvedbi dodatnega pouka za učence petja in instrumentov od drugega razreda, ki so svojo nadarjenost dokazali z najmanj 90 odstotkov doseženih točk na zadnjem državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v solističnih disciplinah, odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja ali izpitne komisije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona. O uvedbi dodatnega pouka za učence petja in instrumentov od drugega razreda, ki svoje nesporne nadarjenosti niso dokazali na državnem tekmovanju, ampak na drug primerljiv način, odloča ravnatelj šole po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). O uvedbi dodatnega pouka za učence baleta in sodobnega plesa od tretjega razreda, ki so svojo nadarjenost dokazali z najmanj 90 odstotkov doseženih točk na zadnjem državnem tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev, odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja ali izpitne komisije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona. O uvedbi dodatnega pouka za učence baleta in sodobnega plesa od tretjega razreda, ki svoje nesporne nadarjenosti niso dokazali na državnem tekmovanju, ampak na javnih nastopih in izpitih ali na drug način, odloča ravnatelj šole po pridobitvi soglasja ministrstva. Za vključitev učenca v dodatni pouk mora šola pridobiti soglasje učenca oziroma njegovih staršev ali skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: starši), če gre za mladoletnega učenca. Podrobnejša navodila za izvajanje pouka in merila za dodatni pouk določi minister.

Glasbena šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo glasbena šola nemudoma obvesti starše. Ravnatelj vsaj vsakih deset delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo, glasbena šola nadaljuje z izvajanjem izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše. Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti. Glasbena šola mora z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence. Ne glede na prvi odstavek tega člena se za primer naravne nesreče pojava nalezljive bolezni vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.

Določba drugega odstavka 13. člena in določbe 14. do 16. člena tega zakona niso obvezne za zasebne glasbene šole.

Izobraževalno delo v glasbeni šoli se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:

-        obseg in razporeditev pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela,

-        razporeditev učencev po predmetih, oddelkih individualnega in skupinskega pouka,

-        zasedbe komornih skupin in šolskih orkestrov,

-        razpored nastopov in tekmovanj,

-        načrt vpisa,

-        roke za opravljanje izpitov,

-        strokovno izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev,

-        sodelovanje s starši,

-        sodelovanje z osnovnimi in drugimi šolami ter vrtci,

-        sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami in kulturno-umetniškimi organizacijami ter

-        druge naloge.

Glasbena šola mora učencem in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev, značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole. Obvezne dele publikacije določi minister.

Učenci se vpisujejo v glasbeno šolo na podlagi razpisa za vpis. Glasbena šola objavi razpis za vpis do konca meseca maja za naslednje šolsko leto. V razpisu glasbena šola navede izobraževalni program, instrumente oziroma predmete, za katere bo izvajala pouk, predvideno število učencev in druge pogoje za vpis.

Glasbena šola uskladi število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi, pri čemer daje prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter učenju orkestrskih instrumentov in petja. Za širitev dejavnosti si mora glasbena šola pridobiti poprejšnje soglasje ministra.

Starost učencev in druge vpisne pogoje določa izobraževalni program.

Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoč brez sprejemnega preizkusa. Sprejemni preizkus opravljajo učenci pred vpisom. Vsebino sprejemnega preizkusa in druge podrobnosti določa izobraževalni program. Komisijo za sprejemni preizkus in njene naloge določi ravnatelj šole.

Razporeditev pouka, roke za razpis vpisa in vpis, roke za sprejemni preizkus in izpite, pouka proste dneve ter trajanje in razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu določi minister s šolskim koledarjem.

Določbe 20. člena, prvega odstavka 21. člena ter določbe 23. in 24. člena tega zakona niso obvezne za zasebne šole.

Učenec mora redno obiskovati pouk, vaje in nastope. Učencem glasbenih šol, ki so hkrati učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, ter študenti se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister.

Med letom se učenec lahko izpiše iz šole le na podlagi pisne vloge staršev. Učenec, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, je lahko izključen iz glasbene šole. O izključitvi učenca odloča učiteljski zbor. Učenec je lahko izključen iz glasbene šole tudi, če ne plačuje prispevka, ki ga za poravnavanje materialnih stroškov določi svet šole. V tem primeru o izključitvi učenca odloča ravnatelj. Zoper izključitev iz šole se starši oziroma učenec lahko najkasneje v 3 dneh po izročitvi sklepa pritožijo na svet šole.

Učenec je dolžan nastopati na nastopih, ki jih šola organizira v skladu z izobraževalnim programom. Če učenec nastopa tudi na drugih javnih nastopih, je dolžan o tem vnaprej obvestiti glasbeno šolo. Na glasbena in baletna oziroma plesna tekmovanja lahko šola prijavi učenca le v soglasju s starši.

Učenca, ki se odlikuje s svojim znanjem, uspehi ali drugim delom, glasbena šola lahko pohvali oziroma nagradi. O pohvalah in nagradah odloči ravnatelj šole na predlog učiteljskega zbora.

Podrobnejša določila o uveljavljanju pravic in dolžnosti učencev, obiskovanju pouka in opravičevanju odsotnosti učencev ter varnosti učencev vsebuje pravilnik o šolskem redu.

Določbe prvega odstavka 26. člena ter določbe 27. do 30. člena tega zakona niso obvezne za zasebne šole.

Znanje učencev se preverja pri pouku in nastopih. V izobraževalnih programih predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica se znanje učencev ne ocenjuje. Znanje učencev se v izobraževalnih programih glasba in ples ocenjuje številčno.

Na nižji in višji stopnji izobraževalnih programov glasbene šole se znanje učencev iz instrumenta, petja, baleta in sodobnega plesa ter na višji stopnji iz solfeggia ocenjuje pri izpitu. Izpite opravljajo učenci pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana. Komisijo imenuje ravnatelj med učitelji glasbene šole. V primeru iz petega odstavka 12. člena tega zakona se znanje učencev iz instrumenta ocenjuje pri izpitu ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa vsako leto. Učenci opravljajo izpite praviloma ob koncu pouka.

V skladu s prejšnjim členom lahko v javni glasbeni šoli opravljajo izpit tudi kandidati, ki niso vpisani v izobraževalni program. Kandidatom, ki uspešno opravijo izpit, glasbena šola izda javno listino v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega zakona.

Učenec oziroma starši lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predložijo ravnatelju obrazložen ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu. Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati komisijo; ta najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje učenca. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli. Ocena komisije je dokončna.

Učenec izobraževalnega programa glasba v primeru iz petega odstavka 12. člena tega zakona v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju napreduje iz prvega v drugi razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu. Ko je učenec pozitivno ocenjen iz vseh predmetov po predmetniku za posamezni razred, mu glasbena šola izda spričevalo. Če je učenec iz kateregakoli predmeta ob koncu pouka ocenjen z oceno nezadostno ali pa iz posameznega predmeta ni ocenjen, mu glasbena šola izda obvestilo o letnih ocenah. Učenec ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in učenec v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju izobraževanja, učenec na nižji stopnji izobraževanja, če se ta ne deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji izobraževanja napreduje v naslednji razred pri posameznem predmetu izobraževalnih programov glasba in ples, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen. Če učenčevega znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ni mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede na predpisani učni načrt, lahko učenec na nižji stopnji izobraževanja, razen učenca iz prvega odstavka tega člena, in učenec na višji stopnji izobraževanja izobraževanje podaljšata za eno leto. O tem odloča učiteljski zbor v soglasju s starši. Zelo nadarjen učenec, ki je nadpovprečno uspešen, lahko na predlog učitelja ali izpitne komisije hitreje napreduje. O tem odloča učiteljski zbor v soglasju s starši. Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo izobraževalnega programa.

O vpisu učenca, ki je bil vpisan v glasbeno ali plesno pripravnico in se želi vpisati v prvi razred nižje stopnje izobraževanja, odloča komisija za sprejemni preizkus na predlog učitelja izobraževanja na pripravljalni stopnji. Komisija za sprejemni preizkus ima tri člane, ki so imenovani izmed učiteljev glasbene šole. Učenec, ki je uspešno opravil izpit in je pozitivno ocenjen iz drugih obveznih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše v naslednji razred. Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje izobraževanja in je pozitivno ocenjen iz drugih obveznih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše na višjo stopnjo izobraževanja, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.

Učenec, ki je ob koncu prvega in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na nižji stopnji ali na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz predmeta nauk o glasbi ali iz predmeta solfeggio na višji stopnji izobraževalnega programa glasba, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja učenec le enkrat v posameznem šolskem letu in le enkrat v istem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali na isti stopnji. Če učenec popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred nauka o glasbi ali solfeggia. Pri instrumentu, petju, baletu in sodobnemu plesu učenec ne opravlja popravnega izpita.

Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev, obliko in vsebino dokumentacije o preverjanju in ocenjevanju znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju predpiše minister.

Določbe 32., 34. ter 36. do 39. člena tega zakona niso obvezne za zasebne glasbene šole.

Nadzor nad zakonitostjo dela glasbene šole in nadzor nad izvajanjem programa osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja se opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji.

Glasbena šola vodi naslednje zbirke podatkov: – zbirko podatkov o otrocih, vpisanih v izobraževalne programe glasbene šole, ter o učencih, vključenih v izobraževalne programe glasbene šole, in njihovih starših, če gre za mladoletne osebe; – zbirko podatkov o kandidatih, ki niso vpisani v glasbeno šolo in na šoli opravljajo izpit; – zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah. Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka vsebuje:

-        podatke o otroku, učencu: osebno ime, EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo,

-        podatke o starših: osebno ime, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli, e-naslov in davčna številka. Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o kandidatih (osebno ime, spol, datum, kraj in država rojstva). V zbirki podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatki o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah.

Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz 42. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog. Za potrebe znanstveno raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.

Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, preostali podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi glasbena šola, pa se hranijo eno leto po končanem šolanju učenca.

Podrobnejša navodila o zbiranju podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, evidentiranju uporabe in posredovanja osebnih podatkov, njihovem uničenju po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe za zavarovanje podatkov predpiše minister.

Podzakonske predpise po tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma najkasneje v šestih mesecih po sprejemu izobraževalnega programa. Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni predpisi, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:

-        pravilnik o ocenjevanju učencev v glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 24-222/72),

-        pravilnik o dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 24-223/72).

Izobraževalne programe iz 4. člena tega zakona sprejme pristojni organ najkasneje do 1. 3. 2002.

Izobraževalne programe po tem zakonu se postopno uvaja, in sicer:

-        v šolskem letu 2002/2003 se uvedejo programi predšolske glasbene vzgoje ter glasbene in plesne pripravnice,

-        v šolskem letu 2003/2004 se postopno uvedeta glasbeni in plesni program.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), razen določb o izvajanju programa osnovnega glasbenega izobraževanja: Predmetniki in učni načrti za glasbene šole, Mala glasbena šola I., II. in Pripravnica ter Predmetnik in učni načrt za orgle. Uporabljajo se za učence, ki se v programe vpisujejo do konca šolskega leta 2002/2003 oziroma 2003/2004 in prenehajo veljati, ko ti učenci končajo izobraževanje v glasbeni šoli.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.