263. člen ZPIZ-1

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je odločitev tožene stranke, da se pokojnina, odmerjena z odločbo v postopku obnove, izplačuje od 1. 10. 2012, pravilna in zakonita. Neutemeljeno je tožnikovo vztrajanje, da bi se mu morala odmerjena pokojnina izplačevati že od 3. 5. 2009, saj za to ni pravne podlage. Tako 263. člen ZPIZ-1 kot tudi 183.člen ZPIZ-2 določata, da odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. V zvezi s tožnikovim zahtevkom za vrnitev prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni pravne podlage za zahtevek tožnika po vrnitvi prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje za obdobje 6 mesecev in je zahtevek zavrnilo. Takšna odločitev je zmotna, saj bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči. Tožena stranka namreč o tožnikovem zahtevku za vrnitev prispevkov še ni odločala, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih. V skladu s 63. členom ZDSS-1 je procesna predpostavka za sod

Izplačilo invalidnine za telesno okvaro je pogojeno z datumom vložitve zahteve za pridobitev pravice. Invalidnina za telesno okvaro se, ne glede na datum njenega nastanka, tudi v primeru, če je ugotovljena za več let nazaj, izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.

Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.

Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in ZUP ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za pr

ZPIZ-1 ponovne odmere pokojnine ne ureja in zato tudi ne določa, od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena pokojnina. Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožniku na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 7. 2006 dalje (glede na vložitev tožnikovega predloga dne 2. 6. 2006) ni ravnala nezakonito.

Tožnik je dne 6. 6. 2006 pri toženi stranki vložil „prošnjo za obnovo postopka“, na podlagi katere je tožena stranka tožniku od 1. 7. 2006 dalje na novo odmerila pokojnino z upoštevanjem tudi plač, izplačanih v obliki vrednostnih papirjev v letih 1990 in 1991. Glede na to, da je dne 6. 6. 2006 že potekel objektivni rok za obnovo postopka (zadnja odločba o odmeri pokojnine je bila izdana 6. 12. 2002), kljub temu pa je tožena stranka tožniku na novo odmerila višjo pokojnino od 1. 7. 2006 dalje, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine za nazaj ni utemeljen.

Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998.

Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine z upoštevanjem dela plač, izplačanega v obliki vrednostnih papirjev, ki s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine ni bil upoštevan, je razlog za uvedbo novega postopka in priznanje novo odmerjene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi dalje, ne pa za zavrženje zahteve zaradi nespremenjenega pravnega in dejanskega stanja, saj je po izdaji pokojninske odločbe, ki je postala pravnomočna, nastalo novo dejstvo, ki ni sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.

Za to, da bi se na podlagi naknadno ugotovljenih plač (izplačil v obliki vrednostnih papirjev) na novo odmerjena višja pokojnina izplačala za nazaj, ni pravne podlage.

Tožnik, ki mu je bila predčasna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, je do na novo odmerjene pokojnine na podlagi plač, ki so bile izplačane v letu 1990 v obliki obveznic in v letu 1991 v obliki delnic, upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in ne vse od upokojitve dalje.