113. člen ZPIZ-1

ZPIZ-1 zunajzakonsko skupnost in zakonsko zvezo v pravnih posledicah izenačuje zgolj pod pogoji iz 114. čl. ZPIZ-1, torej takrat, ko ta skupnost ob nastanku zavarovalnega primera (torej smrti zavarovanca) dejansko še obstaja, ne pa tudi v primeru, ko življenjska skupnost razpade pred smrtjo zavarovanca, zato tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati ne glede na upravičenost do preživnine, dogovorjene v času obstoja zunajzakonske skupnosti.

Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat (v višini 70 % od osnove za odmero družinske pokojnine; prvi odstavek 123. člena ZPIZ-1), tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, pa je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.

Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.

Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.

Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine, lahko na podlagi četrtega odstavka 123. člena v zvezi s 422. členom ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine, ki se mu glede na citirani določili odmeri v višini največ 15 % zneska vdovske pokojnine. Preostali del vdovske pokojnine (85 %) je predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.

Ker tožnici ob razvezi zakonske zveze ni bila prizna pravica do preživnine, po razvezanem zakoncu ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Pri presoji, ali ima tožnica pravico do pokojnine po bivšem zakoncu, ni mogoče upoštevati razlogov, zaradi katerih v razveznem postopku ni uveljavljala pravice do preživnine.

Kadar pravico do vdovske pokojnine uveljavita tako zadnja zakonska žena kot nekdanja zakonska partnerica, katere zakon je bil razvezan, pri čemer ena od njih uveljavi le pravico do deleža vdovske pokojnine po 4. odstavku 123. člena ZPIZ-1, druga souživalka nima pravice do celotne razlike med omenjenim uveljavljanim deležem vdovske pokojnine, temveč le pravico do polovice vdovske pokojnine, ki bi ji sicer pripadala v skladu z odmero iz 1. odstavka 123. člena ZPIZ-1.

Če je zakonska zveza razvezana, bivša zakonca pa po razvezi še nadalje prebivata skupaj v odnosu, ki je v bistvu enak tistemu, zaradi kakršnega je prišlo do razveze zakonske zveze, se v postopku za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more priznati obstoj izvenzakonske skupnosti, ki bi imela pravne posledice na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zatrjevana izvenzakonska skupnost je po vsebini taka, kot je bila zakonska zveza, ki je bila razvezana zaradi nevzdržnosti, ker ni bilo več temeljev iz 13. čl. ZZZDR. Iz razvezane zakonske zveze pa ima preživeli zakonec pravico do vdovske pokojnine samo, če ima pravico do vdovske pokojnine po sodni odločbi oz. po sporazumu in jo je užival do smrti zavarovanca (113. čl. ZPIZ-1).