18.a člen ZZdrS

Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E. Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.

Določba 18. a člena ZZdrS se nanaša na specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, v okviru katerega je bilo tudi področje, ki je sedaj predmet nove specializacije, in so kot specialisti (z nazivom specialist) vsaj šest let opravljali delo na tem ožjem področju, za katero prej ni bilo samostojne specializacije. Gre namreč za pridobitev naziva na podlagi dela, torej delovnih izkušenj (zdravnika specialista), torej mora kot zdravnik specialist najmanj šest let delati na tem določenem (ožjem) področju.

Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija. Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.

Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.

Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni opredelilo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi. Položaj tožnice, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije že najmanj šest let delala na specialističnem področju urgentne medicine, vendar ne vseh šest let kot specialistka družinske medicine, ni enak položaju zdravnika, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije najmanj šest let delal na specialističnem področju urgentne medicine kot specialist.