38. člen ZZelP

Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom. V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in

Ker je določba 38. člena ZZelP protiustavna, so vpisi, ki so bili na njeni podlagi opravljeni v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavni. To velja ne glede na to, ali so bili vpisi opravljeni pred ali po izdaji odločbe US RS.

Tožnik, ki je bil s sklepom o dedovanju na podlagi 6. člena ZDKZ razglašen za prevzemnika kmetije, je postal lastnik spornih nepremičnin na izviren način. Tožniku sta bili sporni nepremičnini odvzeti z zemljiškoknjižnimi vpisi na podlagi 38. člena ZZelP, zato mu je škoda nastala s pravnomočnostjo zemljiškoknjižnih sklepov.

38. člen Zakona o železniškem prometu je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.

Predlagatelju ni bilo potrebno priložiti zemljiškoknjižne listine, ki jo omenja pritožba in je ta navedba neutemeljena, je pa predlagatelj priložil izjavo iz 3. odst. 38. čl. ZZelP, iz katere izhaja, da sta omenjeni parceli del javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis v zemljiško knjigo.

Izjava o pridobitvi lastninske pravice z dne 21.12.2001 podana s strani Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije za železniški promet, vsebuje le navedbo posameznih parcel s kulturami "vrt", "travnik", "pašnik", "gozd", "neplodno", zato na njeni podlagi ni bilo mogoče opraviti vpisa, da gre za železniško infrastrukturo kot javno dobro. Abstraktna izjava brez priloženega dokazila o naravi in statusu zemljišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti status zemljišča, ne predstavlja take listine, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti predlagani vpis.