202. člen ZUP

Ob (nedvomno) že uvedenem postopku, ki se je začel na podlagi vložene zahteve za denacionalizacijo (in ki jo je organ tudi že vsebinsko obravnaval), prvostopni organ ni imel podlage, da tožnikovo zahtevo zavrže, temveč bi moral po tem, ko je prejel pravnomočno odločitev pristojnega organa o ugotovitvi državljanstva za bivšega lastnika razlaščenega premoženja, pred izdajo končnega akta izdati poročilo v skladu z določbo 65. člena ZDen in ga posredovati tožniku v morebitne pripombe oziroma dati tožniku možnost, da se glede na takšen način rešenega predhodnega vprašanja o tem in morebitnih drugih ugotovljenih dejstvih izjavi in šele po pridobitvi tožnikove izjave oziroma poteku danega roka za izjavo glede na rezultat ugotovitvenega postopka izdati odločbo o stvari, ki je predmet postopka, torej izdati odločbo o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo glede na ugotovljena dejstva in okoliščine, upoštevajoč pri tem določbe ZDen.

Udeležba zaposlenih in članov uprave ter nadzornega sveta v dobičku pravne osebe nima podlage v njihovem premoženju, vključenem v to družbo, zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje te dohodke pravilno umestila med osebne prejemke po 15. členu ZDoh in ne med dohodke iz premoženja po 64. členu ZDoh. Davčni organ je v postopku kontrole pravilnosti vlaganja in obračunavanja obrazcev utemeljeno naložil tožeči stranki, da pravilno obračuna davke in prispevke od prejemkov, izplačanih iz dobička družbe, ter o tem davčnemu organu predloži pravilne obračune.

Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).

Zoper lastnika, ki brez opravičenega razloga ne dovoli ogleda, se lahko uporabijo enaki ukrepi kot za pričo, ki noče pričati. Lastnika nepremičnine, ki ni dovolil ogleda, je torej treba najprej opozoriti na posledice odklonitve ogleda in šele potem se mu lahko izreče denarna kazen.

Ker tožnik toženi stranki na njeno zahtevo ni predložil zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za sprejem v državljanstvo RS iz 10. člena ZDRS, ki morajo biti izpolnjeni tudi ob odločanju prvostopnega organa, je tožena stranka odločila pravilno in zakonito, ko ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo. Zahteva za dopolnitev vloge je bila z nabitjem na desko na upravni enoti pravilno vročena, ker tožnik spremembe naslova ni sporočil.

Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz. neutemeljenosti samega zahtevka.

O izjemnem priznanju in odmeri višje starostne pokojnine odloča vlada na predlog pristojnega republiškega organa, zato samo sklicevanje vlade na negativni predlog ne zadošča, marveč mora biti njena odločba obrazložena tako kot vsaka druga pisna odločba v stvari, ki je predmet upravnega postopka.

Obrazložitev odločbe je bistvena sestavina odločbe. Samo ugotovitev, da tožnik z otroki ne živi v Sloveniji, ne pomeni, da je odločba obrazložena v skladu z 206. in 2. odstavkom 209. člena ZUP.