16. člen ZUP
(1)Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so na prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, če zakon ne določa drugače.
(2)Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so na drugi stopnji pristojna ministrstva, če zakon ne določa drugače.
(3)Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.
- UPRS Sodba I U 1209/2020-35Upravno sodišče RS · 2022
Ukaz Predsedstva Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. 3. 1947 predstavlja predpis zakonodajne veje oblasti glede na to, da ga je izdalo Predsedstvo Prezidija ljudske skupščine FLRJ, kar obenem tudi pomeni, da pri tem ni šlo za upravno odločanje v upravni zadevi, pač pa odločanje zakonodajnega organa ter v zaključni fazi s sprejetjem in javno objavo navedenega Ukaza kot splošnega akta v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
- UPRS Sodba I U 951/2016-16Upravno sodišče RS · 2017
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
- UPRS sodba I U 1930/2011Upravno sodišče RS · 2012
Določbe o stvarni pristojnosti v zadevi niso bile kršene s tem, da je izvršilni naslov izdala območna enota organa, saj gre v tem primeru zgolj za organizacijsko ureditev delovanja državnega organa in ne za njegovo stvarno pristojnost. Rok za izpolnitev iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, saj se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak na obveznost, ki je naložena z inšpekcijskim ukrepom. To pomeni, da na izvršljivost ne more vplivati tožnikov predlog za podaljšanje izpolnitvenega roka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
11 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1209/2020-35Upravno sodišče RS · 13. 6. 2022
Ukaz Predsedstva Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. 3. 1947 predstavlja predpis zakonodajne veje oblasti glede na to, da ga je izdalo Predsedstvo Prezidija ljudske skupščine FLRJ, kar obenem tudi pomeni, da pri tem ni šlo za upravno odločanje v upravni zadevi, pač pa odločanje zakonodajnega organa ter v zaključni fazi s sprejetjem in javno objavo navedenega Ukaza kot splošnega akta v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
- UPRS Sodba I U 951/2016-16Upravno sodišče RS · 30. 5. 2017
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
- UPRS sodba I U 1930/2011Upravno sodišče RS · 15. 3. 2012
Določbe o stvarni pristojnosti v zadevi niso bile kršene s tem, da je izvršilni naslov izdala območna enota organa, saj gre v tem primeru zgolj za organizacijsko ureditev delovanja državnega organa in ne za njegovo stvarno pristojnost. Rok za izpolnitev iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, saj se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak na obveznost, ki je naložena z inšpekcijskim ukrepom. To pomeni, da na izvršljivost ne more vplivati tožnikov predlog za podaljšanje izpolnitvenega roka.
- UPRS sodba I U 1643/2009Upravno sodišče RS · 13. 10. 2010
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občine, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 20. člena ZSRT. Ob upoštevanju povedanega je za odločanje o pritožbi zoper odločbo o odmeri turistične takse pristojen župan. Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in tudi ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu njihova različna (zakonska) obravnava. Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev turistične takse v ZSRT so dovolj določni. Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. V primeru pavšalne turistične takse ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj tožnik v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob
- VDSS sodba Psp 43/2010Višje delovno in socialno sodišče · 8. 4. 2010
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
- UPRS sodba U 2070/2008Upravno sodišče RS · 29. 6. 2009
Da gre za izvirno pristojnost lokalne skupnosti na tem področju, izhaja tudi iz določb ZSRT, po katerih je turistična taksa namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 21. členu tega zakona. Gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave RS občina uvede ob pogojih, ki jih določa ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je v obravnavani zadevi odločanje o pritožbi na podlagi 67. člena ZLS, na katero se sklicuje tožena stranka, kot tudi na podlagi 1. odstavka 233. člena ZUP, na katerega se sklicujeta tožnika, v pristojnosti župana.
- UPRS sodba U 1526/2008Upravno sodišče RS · 16. 6. 2009
Da gre za izvirno pristojnost lokalne skupnosti na tem področju, izhaja tudi iz določb ZSRT, po katerih je turistična taksa namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 21. členu tega zakona. Gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave RS občina uvede ob pogojih, ki jih določa ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je v obravnavani zadevi odločanje o pritožbi na podlagi 67. člena ZLS v pristojnosti župana.
- VSRS Sklep I Up 837/2003Vrhovno sodišče RS · 25. 1. 2006
Ker v Republiki Sloveniji ni več nacionalizacije, v obravnavani zadevi pa se zahteva izrek ničnosti za odločbo, ki jo je izdala Vlada LRS, mora o tožničini zahtevi odločiti organ, ki po vsebini odloča o zadevah, ki so bila tožnici nacionalizirana. Ker sta o nacionalizaciji organa odločala kot upravna organa, se stvarna pristojnost organa ugotovi po splošnih pravilih postopka in po organizacijskih predpisih, ki so danes v veljavi. Zato bi morala Vlada RS po prejemu zahteve nemudoma zadevo odstopiti pristojnemu organu, česar pa ni storila.
- VSRS Sodba I Up 536/2003Vrhovno sodišče RS · 21. 9. 2004
30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot DURS, z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, kadar krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma DURS.
- VSRS Sklep I Up 900/2003Vrhovno sodišče RS · 9. 10. 2003besedilo 2000–2004
Po 2. odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register dolžnik preneha. Ker je v obravnavanem primeru z izbrisom iz sodnega registra družba prenehala, zoper njo ni več možna izterjava sodne takse.
- VSRS Sodba I Up 259/2000Vrhovno sodišče RS · 30. 11. 2000besedilo 2000–2004
Ker občini kot zavezancu v denacionalizacijskem postopku sploh ni bilo omogočeno sodelovanje v upravnem postopku, je podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.