67. člen ZJF
(Državno in občinsko premoženje in njegovo upravljanje)
(1)Državno in občinsko premoženje po tem zakonu je finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
(2)Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko država oziroma občina državno oziroma občinsko premoženje organizirata v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij.
(3)Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih naložb.
- UPRS Sodba I U 244/2017-41Upravno sodišče RS · 2019
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB. Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci. V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skri
- VSRS Sodba II Ips 66/2009Vrhovno sodišče RS · 2013
Toženca sta s sklenitvijo sporne prodajne pogodbe ravnala v skladu z določbo 3. člena OZ. Gre za njeno avtonomno, svobodno in dopustno voljo, s sklenitvijo izpodbijane pogodbe nista kršila nobene kogentne norme (vsaj ne takšne, ki bi ravnala širše družbene interese).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 244/2017-41Upravno sodišče RS · 13. 11. 2019besedilo 2011–2026
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB. Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci. V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skri
- VSRS Sodba II Ips 66/2009Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2013besedilo 2011–2026
Toženca sta s sklenitvijo sporne prodajne pogodbe ravnala v skladu z določbo 3. člena OZ. Gre za njeno avtonomno, svobodno in dopustno voljo, s sklenitvijo izpodbijane pogodbe nista kršila nobene kogentne norme (vsaj ne takšne, ki bi ravnala širše družbene interese).