106.l člen ZJF

Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za

V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev mora toženka svojo odločitev obrazložiti na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev. Obrazložitev toženke je nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta.

Tožena stranka je obrazložitev, kot bi jo moral vsebovati izpodbijani sklep, podala šele v odgovoru na tožbo, s čemer pa ne more odpraviti postopkovne kršitve, ki jo je storila z izdajo nezadostno obrazloženega sklepa. Sodišče namreč v upravnem sporu ne odloča znova o zahtevku stranke, temveč v okviru tožbenih navedb presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Ker je sodišče ugotovilo pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa glede ugotovljenega dejanskega stanja (zaradi česar je podana postopkovna kršitev), to onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti izpodbojnih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.