106.f člen ZJF

Glede na določbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih območij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih območij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako območje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in teže posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kakšnimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a člena). ZON pa v 118. členu izrecno določa, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in težo posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vključuje tak poseg. Ni dvoma, da je območje Natura 2000 po ZON posebno varstveno območje (33. člen). Ta območja določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, določi pa tudi varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvršč

Toženka se je v javnem razpisu in tekom upravnega spora s tem v zvezi sklicevala zgolj na 16. člen ZNOrg, ki podlage za umestitev spornega kriterija med kriterije za ocenjevanje prijav v konkretnem javnem razpisu ne more predstavljati. Ker toženka ni ponudila nobenih drugih argumentov, ki bi utemeljevali uporabo spornega kriterija, sodišče posledično sodi, da je bilo toženkino ocenjevanje tožnikove prijave po tem kriteriju arbitrarno in nezakonito (tretji odstavek 106.f člena ZJF) ter v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

Turistična taksa ob vložitvi vloge na javni razpis ni bila plačana, kar pomeni, da pogoj iz javnega razpisa, to je, da prijavitelj izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa ob oddaji vloge, ni bil izpolnjen. Naknadnega plačila turistične takse pa tudi sicer glede na določbo 21. člena ZSRT-1 ni mogoče upoštevati, saj je v skladu s tem turistično takso treba nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

V času objave Javnega razpisa dne 29. 1. 2016, določbe ZJN-3 še niso bile v uporabi (šele od 1. 4. 2016), zato se toženka na določbo točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 kot pravilno, v smislu subsidiarne uporabe pri oblikovanju posameznega merila, ni mogla opreti in nanjo tudi ne opreti razlage vsebine spornega merila.

Z javnim razpisom se dodeljujejo javna sredstva, zato je toženka dolžna pri tem zagotoviti, da so pravila za delitev teh sredstev jasna in znana vnaprej. V tem smislu je treba razumeti tudi načeli transparentnosti in enakopravne obravnave.

Tožnik v primeru, da je bil prijavljen projekt na drugem (kasnejšem) pozivu izbran za sofinanciranje, ni upravičen do (dvojnega) financiranja. To izhaja že iz načela gospodarne porabe javnih sredstev, kot ga določata tako 2. člen ZJF kakor tudi 4. člen ZJN-3 v zvezi s tretjim odstavkom 106.f člena ZJF. V ponovljenem postopku bo zato morala toženka pred odločitvijo ugotoviti vse pravno pomembne okoliščine za pravilno uporabo prava, in sicer poleg okoliščin sofinanciranja tožnikovih projektov tudi njuno medsebojno povezanost ter to v obrazložitvi svoje odločitve ustrezno pojasniti.

Širitev izključitvenih razlogov na sporne terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, in v zvezi njimi še ni bil niti uveden kakršen koli postopek, po presoji sodišča ne more biti v skladu z načeli postopkov javnega naročanja, in sicer ne glede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.

Glede pravila iz drugega odstavka 7. člena Uredbe št. 448/2004 višje sodišče meni, da se tožeča stranka v konkretnem primeru nanj ne more neposredno sklicevati. To pravilo namreč ni oblikovano v smislu, da bi na podlagi javnega razpisa izbranemu kandidatu podeljevalo pravico do povrnitve nepovratnega DDV-ja kot upravičenega stroška. Pravilo "samo" določa, kateri izdatki so in kateri niso upravičeni do sofinanciranja iz strukturnih skladov. Znotraj razpoložljivih sredstev pa ima vsaka država članica možnost lastne presoje, katere stroške bo dejansko priznala za upravičene in katere ne. Povedano drugače: države članice se lahko odločijo, da določenega, sicer po uredbi EU upravičenega stroška, ne bodo financirale. Morajo pa pri postavljanju meril financiranja upoštevati temeljna načela financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tožeča stranka bi ob potrebni skrbnosti (kar vključuje tudi poznavanje davčne zakonodaje) morala vedeti, da ji davčni predpisi (ker je šlo za neobdavčeno dejavnosti) odbitka DDV ne dovoljujejo in se na drugačna ustna pojasnila (tudi če bi bila res dana) ne bi smela ozirati. V kolikor s temi predpisi ni bila seznanjena, pa mora pos

Ker imajo skladno z javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati. Tožena stranka je pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.