100. člen ZJF
(Notranji nadzor javnih financ pri neposrednih in posrednih uporabnikih)
(1)Predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika je odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja.
(2)Finančno poslovodenje (menedžment) obsega vzpostavitev in izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnih načrtov, računovodenja in poročanja z namenom, doseči zastavljene cilje ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod, katerih cilj je zagotoviti spoštovanja načel zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
(3)Notranje revidiranje zagotavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti.
(4)Notranje revidiranje izvajajo notranji revizorji. Notranji revizor opravlja revidiranje v skladu s kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter s standardi notranjega revidiranja, ki jih izda minister, pristojen za finance na podlagi prehodnega mnenja računskega sodišča.
(5)Notranji revizor mora biti pri svojem delu samostojen in neodvisen. Predvsem mora biti samostojen pri pripravi predlogov revizijskih načrtov, izbiri revizijskih metod, poročanju, dajanju priporočil ter spremljanju njihovega izvajanja. Pri opravljanju revizij mora imeti notranji revizor prost dostop do prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo.
(6)Notranji revizor ne sme opravljati nobenih drugih operativnih nalog in ne sme opravljati revizije v postopkih, v katerih je poprej sodeloval.
(7)Predlagatelji finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena tega zakona morajo organizirati skupne notranje revizijske službe za svoje potrebe in organe iz njihove pristojnosti. Občine in ostali neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki zaradi gospodarnosti poslovanja ne organizirajo notranje revizijske službe, lahko te naloge poverijo zunanjim izvajalcem pooblaščenim za notranje revidiranje, ki morajo te naloge opravljati skladno s predpisanimi standardi, ali pa ministrstvu, pristojnemu za finance.
- VSL Sodba II Cp 723/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Večstopenjska kontrola nad zakonitostjo porabe javnih sredstev po pogodbi o sofinanciranju ni bila časovno omejena, kar pomeni, da ni bilo ovire za to, da nacionalni revizijski organ ponovno izvede revizijo projekta. S podpisom pogodbe o sofinanciranju je tožena stranka pristala na določeno negotovost, povezano z možnostjo uveljavljanja zahtevka za vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev. Glede na navedeno je začetek teka petletnega zastaralnega roka pravilno vezan na datum drugega revizijskega poročila UPN. Ne glede na to, da ima mehanizem finančnega popravka pravno podlago v evropski uredbi, sta pravdni stranki udeleženki obligacijskega razmerja (z javnopravnimi elementi), zato je sodišče prve stopnje institut zastaranja pravilno presojalo na podlagi določb OZ. Pritožnica pravilno izpostavlja, da vsebujejo Navodila priporočilne stopnje popravkov, vendar to ne pomeni, da ima država članica v razmerju do upravičenca diskrecijsko pravico, da v primeru ugotovljene nepravilnosti ukrepa finančnega popravka ne izvede. Tudi določitev stopnje popravka v primeru ugotovljene nepravilnosti ni v prosti presoji države članice oziroma njenega organa nadzora.
- UPRS Sodba in sklep I U 395/2017-5Upravno sodišče RS · 2017
Zakon (71. in 100. člen ZJF) velja za vse naslovnike enako, avtonomija na katero se sklicuje tožeča stranka, pa ne more pomeniti, da javni zavodi niso dolžni spoštovati veljavnega pravnega reda, predpisanega z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi, o čemer se je v primerljivi zadevi izreklo tudi že Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-34/94 z dne 22. 8. 1998. Tedaj je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu, da avtonomija ne pomeni, da univerze niso dolžne spoštovati ustave in zakonov, medtem ko iz obrazložitve navedene odločbe in odločbe št. U-I-156/08 z dne 14. 4. 2011, v katerih Ustavno sodišče razlaga avtonomijo univerze, tudi ne izhaja, da bi navedene določbe ZJF lahko presegale mejo dopustnega posega v avtonomijo državnih univerz, ki so po svojem pravnem statusu javni zavodi, enako kot tožeča stranka v obravnavanem primeru.
- UPRS sodba in sklep I U 65/2017Upravno sodišče RS · 2017
Sklep o uvedbi revizije poslovanja je sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Gre za javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne (nadzorne) funkcije, s katerimi je organ na podlagi izrecne zakonske določbe odločil, da bo po tretji osebi opravil revizijo poslovanja sicer samostojne pravne osebe. Takšen akt pa mora biti izdan v skladu s pravili, ki jih določa ZUP - tudi s tistimi, ki določajo obvezne sestavne dele akta.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 6. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 723/2021Višje sodišče v Ljubljani · 16. 6. 2021besedilo 2013–2026
Večstopenjska kontrola nad zakonitostjo porabe javnih sredstev po pogodbi o sofinanciranju ni bila časovno omejena, kar pomeni, da ni bilo ovire za to, da nacionalni revizijski organ ponovno izvede revizijo projekta. S podpisom pogodbe o sofinanciranju je tožena stranka pristala na določeno negotovost, povezano z možnostjo uveljavljanja zahtevka za vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev. Glede na navedeno je začetek teka petletnega zastaralnega roka pravilno vezan na datum drugega revizijskega poročila UPN. Ne glede na to, da ima mehanizem finančnega popravka pravno podlago v evropski uredbi, sta pravdni stranki udeleženki obligacijskega razmerja (z javnopravnimi elementi), zato je sodišče prve stopnje institut zastaranja pravilno presojalo na podlagi določb OZ. Pritožnica pravilno izpostavlja, da vsebujejo Navodila priporočilne stopnje popravkov, vendar to ne pomeni, da ima država članica v razmerju do upravičenca diskrecijsko pravico, da v primeru ugotovljene nepravilnosti ukrepa finančnega popravka ne izvede. Tudi določitev stopnje popravka v primeru ugotovljene nepravilnosti ni v prosti presoji države članice oziroma njenega organa nadzora.
- UPRS Sodba in sklep I U 395/2017-5Upravno sodišče RS · 6. 3. 2017besedilo 2013–2026
Zakon (71. in 100. člen ZJF) velja za vse naslovnike enako, avtonomija na katero se sklicuje tožeča stranka, pa ne more pomeniti, da javni zavodi niso dolžni spoštovati veljavnega pravnega reda, predpisanega z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi, o čemer se je v primerljivi zadevi izreklo tudi že Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-34/94 z dne 22. 8. 1998. Tedaj je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu, da avtonomija ne pomeni, da univerze niso dolžne spoštovati ustave in zakonov, medtem ko iz obrazložitve navedene odločbe in odločbe št. U-I-156/08 z dne 14. 4. 2011, v katerih Ustavno sodišče razlaga avtonomijo univerze, tudi ne izhaja, da bi navedene določbe ZJF lahko presegale mejo dopustnega posega v avtonomijo državnih univerz, ki so po svojem pravnem statusu javni zavodi, enako kot tožeča stranka v obravnavanem primeru.
- UPRS sodba in sklep I U 65/2017Upravno sodišče RS · 24. 1. 2017besedilo 2013–2026
Sklep o uvedbi revizije poslovanja je sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Gre za javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne (nadzorne) funkcije, s katerimi je organ na podlagi izrecne zakonske določbe odločil, da bo po tretji osebi opravil revizijo poslovanja sicer samostojne pravne osebe. Takšen akt pa mora biti izdan v skladu s pravili, ki jih določa ZUP - tudi s tistimi, ki določajo obvezne sestavne dele akta.