iuris
§ zakonZakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja · ZOPOKD · velja od 21. 10. 1999

36. člen ZOPOKD

Zagovornik

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 4. 6. 2020Vse odločbe ↓
  • VSK Sodba II Kp 30848/2017Višje sodišče v Kopru · 2020

    Obdolženec je imel že v pogodbah o zaposlitvi podlago za znižanje ali zvišanje plač delavcem za do 20 %, kar pomeni, da je bilo takšno postopanje z oškodovancema vnaprej dogovorjeno v pisni obliki in da sta delavca v na tak način določeno plačo privolila.

  • VSRS Sklep I Ips 55216/2013Vrhovno sodišče RS · 2017

    Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.

  • VSRS Sodba I Ips 228/2006Vrhovno sodišče RS · 2007

    ZKP ne predpisuje, da mora sodišče poučiti obtoženca, da lahko zahteva preložitev obravnave za pripravo obrambe zaradi spremembe obtožbe. S prikrivanjem plačilne nezmožnosti, s tem pa tudi namena, da naročenega ne bo plačal, storilec uresniči zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234. a členu KZ.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 7. 2012

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 6. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSK Sodba II Kp 30848/2017
    Višje sodišče v Kopru · 4. 6. 2020

    Obdolženec je imel že v pogodbah o zaposlitvi podlago za znižanje ali zvišanje plač delavcem za do 20 %, kar pomeni, da je bilo takšno postopanje z oškodovancema vnaprej dogovorjeno v pisni obliki in da sta delavca v na tak način določeno plačo privolila.

  • VSRS Sklep I Ips 55216/2013
    Vrhovno sodišče RS · 13. 7. 2017

    Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.

  • VSRS Sodba I Ips 228/2006
    Vrhovno sodišče RS · 1. 3. 2007

    ZKP ne predpisuje, da mora sodišče poučiti obtoženca, da lahko zahteva preložitev obravnave za pripravo obrambe zaradi spremembe obtožbe. S prikrivanjem plačilne nezmožnosti, s tem pa tudi namena, da naročenega ne bo plačal, storilec uresniči zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234. a členu KZ.