137. člen ZON
(status nevladne organizacije v javnem interesu)
Nevladna organizacija, ki pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
- VSRS Sklep I Up 132/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Pritožnica s tem, ko je v upravnem postopku sodelovala kot nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, ni pridobila upravičenja za varovanje pravnih koristi, ki jih ni mogoče šteti za njene (tretja alineja prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma ki presegajo meje zakonskega pooblastila iz 137. člena ZON. Med take koristi, ki jih pritožnica ne more varovati v upravnem sporu, brez dvoma spadajo tudi koristi tretjih, v obravnavani zadevi koristi upravljavcev lovišč oziroma lovskih družin. Lovske družine lahko kot društva (prvi odstavek 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu; ZDLov-1) svoje pravne koristi varujejo le same. Vrhovno sodišče k temu dodaja še, da tudi iz siceršnje ureditve po ZDLov-1, posebej iz 66. člena, ne izhaja, da bi pritožnica imela kakršno koli zakonsko pooblastilo za zastopanje lovskih družin. Ker pritožnica v tožbi ne zatrjuje kršitve svojih pravic ali pravnih koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma drugih pravnih koristi, ki bi jih lahko uveljavljala v upravnem sporu, temveč uveljavlja kršitev pravice druge osebe do sodelovanja v upravnem postopku, za kar nima podlage v zakonu, je odločitev sodišča
- UPRS sodba II U 145/2016Upravno sodišče RS · 2017
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
- UPRS sodba I U 70/2016Upravno sodišče RS · 2016
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 10. 8. 2022 · trenutno
- 12. 6. 2020 – 9. 8. 2022
- 6. 4. 2018 – 11. 6. 2020
- 20. 6. 2006 – 5. 4. 2018
- 23. 2. 2003 – 19. 6. 2006
- 20. 7. 1999 – 22. 2. 2003
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 1. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 132/2022Vrhovno sodišče RS · 11. 1. 2023
Pritožnica s tem, ko je v upravnem postopku sodelovala kot nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, ni pridobila upravičenja za varovanje pravnih koristi, ki jih ni mogoče šteti za njene (tretja alineja prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma ki presegajo meje zakonskega pooblastila iz 137. člena ZON. Med take koristi, ki jih pritožnica ne more varovati v upravnem sporu, brez dvoma spadajo tudi koristi tretjih, v obravnavani zadevi koristi upravljavcev lovišč oziroma lovskih družin. Lovske družine lahko kot društva (prvi odstavek 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu; ZDLov-1) svoje pravne koristi varujejo le same. Vrhovno sodišče k temu dodaja še, da tudi iz siceršnje ureditve po ZDLov-1, posebej iz 66. člena, ne izhaja, da bi pritožnica imela kakršno koli zakonsko pooblastilo za zastopanje lovskih družin. Ker pritožnica v tožbi ne zatrjuje kršitve svojih pravic ali pravnih koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) oziroma drugih pravnih koristi, ki bi jih lahko uveljavljala v upravnem sporu, temveč uveljavlja kršitev pravice druge osebe do sodelovanja v upravnem postopku, za kar nima podlage v zakonu, je odločitev sodišča
- UPRS sodba II U 145/2016Upravno sodišče RS · 18. 1. 2017besedilo 2006–2018
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
- UPRS sodba I U 70/2016Upravno sodišče RS · 9. 12. 2016besedilo 2006–2018
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
- UPRS sodba I U 1635/2015Upravno sodišče RS · 8. 9. 2016besedilo 2006–2018
Tožnik utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 137. člena ZON, po katerem ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
- UPRS sodba U 1994/2000Upravno sodišče RS · 7. 5. 2003besedilo 2003–2006
Pri uporabi določila 2. odstavka 14. člena ZVGLD morajo biti vsi zakonski elementi natančno in celovito ugotovljeni v dokaznem postopku tudi zaradi upoštevanja določil Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali. Nujnost uporabe sorazmernega ukrepa v razmerju med sredstvi in zakonitim ciljem v tovrstnih primerih izrecno zahteva določilo 26. člena ZZZiv. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala elementa občutne škode in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljila, da škode ni mogoče drugače preprečiti.