64. člen ZMZPP

Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog. V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni mogoče uporabiti cit. določbe drugega odstavka 67. člena ZMZPP, saj je predmet te pravde denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije (dejansko gre za civilno delitev skupnega premoženja) zaradi že prodanega premoženja (v

Ker gre za spor v zvezi s skupnim premoženjem, je sodišče pri presoji jurisdikcije pravilno izhajalo iz določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Kar se tiče v nasprotni tožbi zajetega premoženja v Sloveniji, je na podlagi določb 64. in prvega odstavka 67. člena ZMZPP nedvomno podana jurisdikcija slovenskega sodišča. Ni sporno, da zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi premoženje v tujini, ni bil postavljen. Toženka se ni zavzemala za to, da sta deleža strank na skupnem premoženju kot celoti (upoštevaje premoženje v Sloveniji in Italiji) različna. Sodišču neutemeljeno očita kršitve iz razloga, ker se ni ukvarjalo s premoženjem strank v Italiji. Toženka zmotno meni, da je bila kršena pravica do odgovora na nasprotno tožbo. Sodna praksa dopušča zahtevke, ki merijo na civilno delitev premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V konkretni zadevi je taka ugotovljena okoliščina dejstvo, da je toženka v znatnem delu brez soglasja tožnika razpolagala s skupnim premoženjem. Poleg tega iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi toženka v dosedanjem postopku nasprotovala civilni delitvi v pravdi.

Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški. Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih. Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni po

Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.

Tuja sodna odločba, ki bi učinkovala tako, da bi nasprotni udeleženci dejansko izgubili zastavno pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji, ki so jo v pridobili na podlagi pravnomočne sodbe odločbe, je v nasprotju z določeno izključno pristojnostjo sodišč Republike Slovenije in se skladno s prvim odstavkom 97. člena ZMZPP ne prizna. Učinek, zaradi katerega bi zastavna pravica nasprotnih udeležencev izgubila ves svoj pomen, pa je tudi v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj bi prišlo do onemogočanja izvajanja sodne oblasti slovenskih sodišč na območju Republike Slovenije. Določbam o izključni pristojnosti sodišč Republike Slovenije, kakor tudi slovenskemu javnemu redu, nasprotuje le učinek priznanja tuje sodne odločbe, ki bi vplival na prekinitev izvršilnega postopka, zato se priznanje zavrne le glede posledic začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Kopru, ki se tako ne prekine.

V prvem odstavku 64. člena ZMZPP je določena izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Tak spor je tudi spor razvezanih zakoncev o njunem skupnem nepremičnem premoženju. Zato ni mogoče priznati pravne veljavnosti odločbe srbskega sodišča o nepremičnini, ki se nahaja v Ljubljani.

"Premoženje" iz 2. točke prvega odstavka 98. člena ZMZPP se ne nanaša na nepremičnine, saj je za spore o njih izključna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina.

Nosilni razlog za ugoditev ugovoru nasprotnega udeleženca proti priznanju tujih sodnih odločb glede nepremičnine v Ljubljani je bil razlog iz prvega odstavka 97. člena, po katerem se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Tudi samo pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom ureja ZMZPP. V prvem odstavku 64. člena določa, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Navedena določba velja tudi za spore (razvezanih) zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju, saj 67. člen ZMZPP ne pomeni izbirne pristojnosti za spore o nepremičninah.

Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.