8. člen ZIOOZP
Način ter roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice, izdane na podlagi tega zakona ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem, vročanjem ter izplačevanjem obveznic in izvrševanjem pravnomočnih odločb o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje, ki niso določeni s tem zakonom, določi Vlada Republike Slovenije s posebno uredbo, ki jo izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Z uredbo iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije tudi način določitve višine obresti iz petega odstavka 3. člena tega zakona in postopek pripisa teh obresti k odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje. Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja – ZIOOZP-A (Uradni list RS, št. 41/11) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 3. člen Slovenska odškodninska družba, d.d. in Republika Slovenija z zapisnikom, ki ga sestavita in podpišeta najpozneje v 45 dneh od uveljavitve tega zakona, ugotovita višino vseh obveznosti Republike Slovenije na dan 31. december 2010, ki izhajajo iz zakona, in višino sredstev, ki jih je Slovenska odškodninska družba, d.d. od leta 2001 založila za izplačilo obveznosti po zakonu. Pogodbo iz drugega odstavka 7. člena zakona skleneta Slovenska odškodninska družba, d.d. in Republika Slovenija v 60 dneh od uveljavitve tega zakona. Poleg vsebine iz drugega odstavka 7. člena zakona z njo uredita vsaj:
- način in dinamiko plačila ter obrestno mero za sredstva, ki jih je Slovenska odškodninska družba, d.d. založila za izvajanje zakona od leta 2001. Dolg Republike Slovenije do Slovenske odškodninske družbe, d.d. se od 31. decembra 2010 dalje obrestuje po obrestni meri, ki je enaka 6-mesečnemu EURIBOR-ju. Vrednost EURIBOR-ja se ugotavlja dvakrat letno, in sicer na dan 31. marca in 30. septembra ter se uporabi za obračun obresti za preteklo šestmesečno obdobje. Obresti po tem zakonu se obračunavajo linearno od 31. decembra 2010 do 31. marca 2012 in se 31. marca 2012 pripišejo glavnici;
- da Republika Slovenija dolg do Slovenske odškodninske družbe, d.d. poravnava v desetih polletnih obrokih, pri čimer prvi obrok zapade v plačilo 31. marca 2012. Neplačan dolg se obrestuje po obrestni meri iz prejšnje alineje. Obresti se izplačujejo polletno skupaj z obrokom glavnice;
- da lahko Slovenska odškodninska družba, d.d. terjatve do Republike Slovenije proda ali zastavi le, če se s tem zmanjšajo obveznosti Slovenske odškodninske družbe, d.d., za katere daje poroštvo Republika Slovenija;
- da Slovenska odškodninska družba, d.d. sama nosi morebitne stroške predčasnega poplačila najetih kreditov. 4. člen Slovenska odškodninska družba, d.d. in Republika Slovenija določbo 5. člena zakona upoštevata pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2011. 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
- VSL sklep III Ip 5364/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi. Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
- VSL sodba II Cp 403/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Kadar je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah RS, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Te obresti predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, ker je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, do odločitve o višini denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Torej gre za neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. Upravičenec pa poleg teh obresti nima še dodatne pravice na povračilo imaginarnega izgubljenega dobička, ki bi ga imel, če bi premoženje dejansko dobil vrnjeno v naravi in bi z njim upravljal. Ker premoženje v času razveljavitve kazni zaplembe premoženja ni več obstajalo, tudi ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku z njegovim upravljanjem, razen v obliki obveznic, odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine pa je uredil že zakonodajalec v ZIOOZP.
- VSRS Sklep II Ips 628/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja dalje.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep III Ip 5364/2012Višje sodišče v Ljubljani · 12. 12. 2012
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi. Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
- VSL sodba II Cp 403/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 4. 2010besedilo 1999–2011
Kadar je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah RS, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Te obresti predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, ker je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, do odločitve o višini denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Torej gre za neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. Upravičenec pa poleg teh obresti nima še dodatne pravice na povračilo imaginarnega izgubljenega dobička, ki bi ga imel, če bi premoženje dejansko dobil vrnjeno v naravi in bi z njim upravljal. Ker premoženje v času razveljavitve kazni zaplembe premoženja ni več obstajalo, tudi ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku z njegovim upravljanjem, razen v obliki obveznic, odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine pa je uredil že zakonodajalec v ZIOOZP.
- VSRS Sklep II Ips 628/2003Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 2004besedilo 1999–2011
Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja dalje.