3. člen ZIOOZP

Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti. Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %,

Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.

Tožnikom, katerim je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki obveznic Republike Slovenije, se zahtevki iz 145.c člena ZIKS ne priznajo.

ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi. Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.

Kadar je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah RS, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Te obresti predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, ker je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, do odločitve o višini denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Torej gre za neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. Upravičenec pa poleg teh obresti nima še dodatne pravice na povračilo imaginarnega izgubljenega dobička, ki bi ga imel, če bi premoženje dejansko dobil vrnjeno v naravi in bi z njim upravljal. Ker premoženje v času razveljavitve kazni zaplembe premoženja ni več obstajalo, tudi ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku z njegovim upravljanjem, razen v obliki obveznic, odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine pa je uredil že zakonodajalec v ZIOOZP.

Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje, zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99, ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja dalje.

Obresti po petem odstavku 3. člena ZIOOZP so nadomestilo za donos denarne vrednosti neupravičeno zaplenjenega premoženja in začnejo teči od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.

Ustavno sodišče je odločilo, da je treba osebam, ki so bile s priglasitvami brez kazenskih sodb razglašene za vojne zločince in narodne sovražnike oziroma njihovim pravnim naslednikom, ki so do tega zakonsko upravičeni, dopustiti da zahtevajo v postopku obnove spremembo pravnomočne odločitve oziroma priglasitve, ki ne temelji na kazenski sodbi. S tem je Ustavno sodišče tudi tem osebam dalo pravico do moralne rehabilitacije, ki jo lahko dosežejo v postopku obnove po 416. členu ZKP. Za začetek teka obresti je odločilen datum pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, ker je s tem dnem neupravičeno obsojenemu priznana pravica do vrnitve zaplenjenega premoženja oziroma nastane s tem dnem obveznost zavezanca za njegovo vrnitev.

V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.

Ni nujno, da je prometna vrednost obveznic, izdanih po določbah 3. in 4. člena ZIOOZP, enaka njihovi nominalni vrednosti. Zato jo je treba ob odmeri davka na dediščine izrecno ugotavljati.

Določba sedmega odstavka 44. člena ZDen se ne uporablja za odškodnino zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in obveznice Republike Slovenije. Za vprašanja odškodnine določene na podlagi ZIKS se namreč le smiselno uporabljajo določbe III. poglavja ZDen, za vprašanje obrestovanja določene odškodnine pa veljata Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99) in Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 84/99).