25.a člen ZKGZ
(pavšalni zbornični prispevek in prispevek prostovoljnih članov)
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska 10,00 eurov so osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona. Osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 30,00 eurov. Pravne osebe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 250,00 eurov.
- UPRS sodba II U 65/2014Upravno sodišče RS · 2014
Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 5. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba II U 65/2014Upravno sodišče RS · 21. 5. 2014besedilo 2008–2025
Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.