Zakon o kemikalijah (ZKem)

Ta zakon ureja promet s kemikalijami, določa ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki kemikalij in predpisuje obveznosti in postopke, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo ali skladiščijo kemikalije, z njimi opravljajo promet ali jih uporabljajo. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za biocidne pripravke, ne glede na to, ali jih je mogoče opredeliti kot kemikalije v skladu z 2. členom tega zakona. ( prenehal veljati )

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.    Kemikalije so snovi in pripravki.

2.    Snovi so kemijski elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim procesom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistočami, ki nastanejo pri uporabljenem procesu, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo.

3.     Polimerne snovi so snovi, ki so sestavljene iz molekul, za katere je značilno zaporedje ene ali več vrst monomernih enot. Takšne molekule morajo biti porazdeljene v okviru določenega razpona molekulske mase, pri čemer se razlike v molekulski masi lahko pripišejo predvsem razlikam v številu monomernih enot. Polimer vsebuje: a)       navadno masno večino molekul z vsaj tremi monomernimi enotami, ki so s kovalentno vezjo povezane vsaj še z eno drugo monomerno enoto ali drugim reaktantom, b)       manj kot navadno masno večino molekul z enako molekulsko maso. V okviru te opredelitve pomeni "monomerna enota" vezano obliko monomerne snovi v polimeru.

4.    Pripravki so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi.

5.    (črtana)

6.    (črtana)

7.    Nevarne snovi so snovi, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti iz 10. točke tega člena.

8.    Nevarni pripravki so pripravki, ki imajo vsaj eno od nevarnih lastnosti iz 10. točke tega člena.

9.    Nevarne kemikalije so snovi in pripravki iz 7. in 8. točke tega člena.

10.  Nevarne lastnosti so lastnosti, na podlagi katerih se kemikalije razvrščajo kot nevarne, v naslednje skupine: a)   eksplozivne kemikalije so trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemikalije, ki lahko eksotermno reagirajo tudi ob odsotnosti zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja pritiska eksplodirajo, če so prostorsko omejeni; b)   oksidativne kemikalije so kemikalije, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi); c)   zelo lahko vnetljive kemikalije so tekoče kemikalije, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče ter plinaste kemikalije, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku; d)   lahko vnetljive kemikalije so:

-    kemikalije, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije,

-    trdne kemikalije, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira,

-    tekoče kemikalije, ki imajo zelo nizko plamenišče,

-    kemikalije, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline; e)   vnetljive kemikalije so kemikalije, ki imajo nizko plamenišče; f)    zelo strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja; g)   strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja; h)   zdravju škodljive kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne, oziroma kronične okvare zdravja; i)     jedke kemikalije so kemikalije, ki lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim; j)     dražilne kemikalije so kemikalije, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem se stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje; k)   kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost so kemikalije, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo reakcijo preobčutljivosti, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemikaliji pride do nastanka značilnih negativnih učinkov; l)     rakotvorne kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka; m)   mutagene kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo pogostnost njihovega nastanka; n)   kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo oziroma povečajo pogostnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti; o)   okolju nevarne kemikalije so kemikalije, ki lahko ob prehajanju v okolje povzročijo ali pa utegnejo povzročiti takojšnjo ali dolgoročno nevarnost za eno ali več sestavin okolja. 11. Nevarni proizvodi so proizvodi, ki niso snovi ali pripravki v smislu tega zakona, ki vsebujejo katero od nevarnih kemikalij, ki je razvrščena v katero izmed skupin (f) do (n) iz 10. točke tega člena.

12. ( prenehala veljati ) 13. EINECS je evropski seznam obstoječih snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU C 146/4 z dne 15. 6. 1990. 14. CAS številka je karakteristična številka že odkritih snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service. 15. ELINCS je evropski seznam novih snovi. 16. EU Index je značilna številka nevarne snovi iz seznama EU o že razvrščenih snoveh (priloga I k EU smernici 67/548/EEC). 17. Življenjski krog kemikalije je ves proces, ki zajema predhodne raziskave, proizvodnjo, promet, uporabo, ravnanje z ostanki in embalažo in njihovo varno odstranjevanje. 18. Proizvodnja je pridobivanje, izdelava in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje, mešanje kemikalij, v vmesne in končne izdelke s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki, pa tudi prevažanje znotraj proizvodne enote. 19. Proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki v skladu s prejšnjo točko proizvaja ali pridobiva kemikalijo, pa tudi vsakdo, kdor jo dodeluje, pakira, prepakira ali spremeni njeno ime za nadaljnjo uporabo. 19.a  Skladiščenje je hramba kemikalij za namene proizvodnje, prometa, uporabe ali drugih     dejavnosti. 20. Promet je uvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu. Pri tem je uvoz vsak vnos kemikalije na carinsko območje Evropskih skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to kemikalijo, razen tranzita čez carinsko območje. Tranzit je vsak prenos ali prevoz kemikalije čez carinsko območje Evropskih skupnosti pod carinskim nadzorom. 21. Uvoznik je pravna ali fizična oseba, za račun katere se v Evropsko unijo uvaža kemikalijo ali proizvod iz 4. člena tega zakona. 22. Uporaba je priprava za rabo, raba, shranjevanje. 23. Ravnanje je vsaka aktivnost, pri kateri se lahko pride v stik s kemikalijo. 24. Fizična oseba je samostojni podjetnik posameznik.

25. (črtana)

26. (črtana) 27. Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali vnaša v Republiko Slovenijo kemikalijo ali proizvod, ki je predmet obravnave tega zakona in ima določene obveze po tem zakonu v zvezi s sporočanjem.

28. (črtana) 29. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.

30. (črtana) 31. Predmeti splošne rabe so kemikalije, ki se dajejo v promet tako, da njihov končni kupec, prejemnik ali uporabnik ni vnaprej znan, možnost njihovega nakupa, prejema in uporabe pa ni omejena niti količinsko, niti z zahtevami glede lastnosti končnega kupca, prejemnika oziroma uporabnika. 32. Poklicna uporaba kemikalije pomeni vsako uporabo kemikalije pri opravljanju poslovne dejavnosti, vključno z dejavnostjo prometa s kemikalijami. 33. Uredba REACH pomeni Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in Direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1). V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1.    promet in uporabo snovi in pripravkov v končni obliki:

-  zdravila za humano in veterinarsko rabo,

-  živila ter izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili,

-  kozmetične izdelke,

-  prepovedane droge,

-  krmila,

-  streliva in eksplozive,

-  fitofarmacevtska sredstva,

-  mineralna gnojila,

2.    prevoz nevarnih kemikalij po železnici, cesti, notranjih vodotokih, po morju in po zraku,

3.    kemikalije v tranzitu. Določbe tega zakona se uporabljajo za:

-       proizvodnjo strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje ter promet z njim, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,

-       proizvodnjo in promet predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,

-       radioaktivne snovi, ki vsebujejo nevarne snovi po tem zakonu. Ne glede na prvi odstavek tega člena se:

-       določbe tega zakona, ki urejajo dobro laboratorijsko prakso (v nadaljnjem besedilu: DLP), uporabo podatkov, pridobljenih s preskusi na vretenčarjih, zbiranje, urejanje in posredovanje podatkov o zastrupitvah in učinkih kemikalij ter začasne ukrepe, uporabljajo za vse kemikalije,

-       določbe tega zakona, ki urejajo razvrščanje, označevanje in pakiranje, uporabljajo tudi za fitofarmacevtska sredstva,

-       določbe tega zakona glede razvrščanja in označevanja uporabljajo tudi za odpadke, če imajo katero od lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona.

(uporaba zakona) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nevarne proizvode, za katere minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi ocene izvedenca iz 57. člena tega zakona ugotovi, da lahko ob normalni rabi škodujejo človeku ali okolju.

Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu za proizvodnjo, skladiščenje ali opravljanje prometa s kemikalijami in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.

Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne kemikalije v promet, mora poskrbeti za navodila za varno uporabo nevarne kemikalije, ter za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih, in mora v skladu s posebnimi predpisi odgovarjati za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njihovi proizvodnji ali prometu. Vsi uporabniki nevarnih kemikalij morajo biti ob nabavi kemikalije opozorjeni na nevarne lastnosti kemikalije, na njihovo zahtevo pa jim morajo biti na voljo ustrezna pojasnila o pravilni uporabi kemikalije, ukrepih za varovanje zdravja in okolja, ter o ravnanju z njihovimi ostanki. Obseg, vsebino in način obveščanja predpiše minister. Pravna in fizična oseba, ki skladišči nevarno kemikalijo, mora poskrbeti za navodila za varno shranjevanje kemikalij in za oskrbo odpadkov skladno s predpisi o odpadkih ter v skladu s posebnimi predpisi odgovarja za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njenem skladiščenju.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(ocenjevanje) Ocenjevanje kemikalij izvaja organ, pristojen za kemikalije. Pri tem lahko na posameznih specifičnih strokovnih področjih sodeluje z zdravstvenimi in drugimi javnimi zavodi ter s strokovnjaki, ki jih na predlog organa, pristojnega za kemikalije, pooblasti minister. Za potrebe ocenjevanja snovi na mednarodni ravni minister predlaga izvedence v pristojna mednarodna telesa.

Če ni s tem ali s posebnim zakonom oziroma s predpisi na njegovi podlagi drugače določeno, mora pravna ali fizična oseba, ki kot proizvajalec ali uvoznik daje kemikalijo v promet, to kemikalijo razvrstiti, pakirati in označiti v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Če je pravna ali fizična oseba, ki daje kemikalijo iz prejšnjega odstavka v promet, seznanjena s tem, da kemikalija ni razvrščena, pakirana ali označena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, je dolžna poskrbeti za predpisom ustrezno razvrstitev, pakiranje in označevanje.

Če ima kemikalija nevarne lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, se razvrsti kot nevarna. Razvrstitev nevarne snovi se izvede: a)  na podlagi veljavnega EU seznama že uvrščenih nevarnih snovi, če je snov že razvrščena v ta seznam. V primerih, ko snov še ni razvrščena v seznam iz prejšnje točke: b)  na podlagi rezultatov preskušanj lastnosti snovi v skladu z določbami tega zakona ali c)  na podlagi poizvedb o že obstoječih podatkih. Razvrstitev nevarnega pripravka se izvede: a)  na podlagi predpisane računske metode ali b)  na podlagi neposrednih eksperimentalnih določanj toksikoloških lastnosti pripravka po predpisanih postopkih in merilih ali c)  na podlagi poizvedb o že obstoječih informacijah o lastnostih snovi, ki jih pripravek vsebuje. Kadar je bila katera od toksikoloških lastnosti pripravka ovrednotena po obeh izmed metod navedenih pod točkami a) in b) prejšnjega odstavka, se za razvrščanje uporabijo rezultati, dobljeni po metodi iz točke b) prejšnjega odstavka, razen v primeru rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje, ko se obvezno uporabijo rezultati, dobljeni po metodi iz točke a) prejšnjega odstavka. Kadar za snov ali pripravek še ni podatkov ali če so bili pridobljeni z drugimi metodami, oziroma niso bili pridobljeni v skladu s predpisanimi postopki, se v izogib nepotrebnim preskusom na vretenčarjih, za vsak primer posebej oceni potreba po preskušanju.

Embalaža, v kateri se nevarna kemikalija daje v promet, mora ustrezati nevarnim lastnostim kemikalije in predvidenemu namenu in načinu njene uporabe. Določene kemikalije morajo biti označene tako, da omogočajo razpoznavanje nevarnosti tudi osebam s posebnimi potrebami in opremljene s posebnimi zapirali, ki onemogočajo odpiranje otrokom. Ustreznost embalaže preverjajo laboratoriji, ki izpolnjujejo pogoje glede opreme, uposobljenosti in zagotavljanja kakovosti. Podrobnejše pogoje predpiše minister. Pakiranje in označevanje ne smeta biti zavajujoča. Nevarne kemikalije morajo biti opremljene z napisi v slovenskem jeziku. V navodilu za uporabo nevarnih kemikalij, ki so razvrščene v katero od skupin (f) do (n) iz 10. točke 2. člena tega zakona, namenjenih za splošno uporabo, je treba napotiti uporabnika, da pri prodajalcu zahteva informacije v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter o ukrepih za prvo pomoč ob nesreči.

Kriterije in način razvrščanja, pakiranja in označevanja za posamezne skupine kemikalij predpiše minister.

Prepovedano je označevanje ali navajanje, da je kemikalija, ki je razvrščena kot nevarna, manj nevarna, ali da ni nevarna zdravju in okolju.

Za izvajanje potrebnih ukrepov za varovanje zdravja ljudi in okolja mora pravna ali fizična oseba, ki kot proizvajalec ali uvoznik daje v promet kemikalijo, zagotoviti varnostni list v skladu z uredbo REACH.

Prepovedano je oglaševanje snovi, ki imajo katero izmed nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, če pri tem ni opozorjeno na njihove nevarne lastnosti. Način oglaševanja pripravkov predpiše minister.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Podrobnejši predpis o postopkih sporočanja in o vsebini podatkov iz 35. člena tega zakona oziroma o načinu zbiranja podatkov za posamezne skupine kemikalij, izda minister.

Če zavezanec ustrezno utemelji, da mu razkritje določenih podatkov, ki predstavljajo proizvodne ali poslovne skrivnosti, lahko povzroči poslovno škodo, jih lahko označi s stopnjo tajnosti, ki jo mora organ, pristojen za kemikalije, upoštevati, razen v primerih, če je ogroženo zdravje ljudi ali okolje. Med tajne podatke oziroma poslovne skrivnosti se ne štejejo podatki, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja in sicer najmanj naslednji:

-       trgovsko ime snovi ali pripravka,

-       ime proizvajalca,

-       fizikalno-kemične lastnosti,

-       vsi možni načini in ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov snovi oziroma za pretvorbo snovi v neškodljivo,

-       povzetek rezultatov toksikoloških in ekotoksikoloških preskusov,

-       stopnja čistosti in identiteta nevarnih dodatnih snovi in primesi, če so ti nevarni in je to potrebno za razvrščanje in označevanje snovi,

-       priporočila o preventivnih ukrepih pri uporabi in o takojšnjih ukrepih ob nesrečah,

-       podatki iz varnostnega lista, razen podatkov, ki bi pomenili povezavo med pravno ali fizično osebo, ki proizvaja ali vnaša kemikalijo v Republiko Slovenijo in njegovimi distributerji ali nadaljnjimi uporabniki,

-       analitične metode za ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja.

(črtan)

Minister pooblasti zdravstvene, za določene naloge pa tudi druge javne zavode, za zbiranje, urejanje in stalno posredovanje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavodi) v skladu s programom, ki ga na predlog organa, pristojnega za kemikalije, izda minister. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so pooblaščenim zavodom dolžne sporočati predpisane podatke. Minister podrobneje predpiše vsebino in način sporočanja podatkov o kemikalijah za register zastrupitev na področju Republike Slovenije.

(črtan)

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo, skladiščijo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nevarnost za človeka in okolje. Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotavljati zamenjavo nevarnih kemikalij z manj nevarnimi nadomestili.

(črtan)

Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo nevarne kemikalije, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon, in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo skladiščenje nevarnih kemikalij kot dejavnost, ki je vpisana v register, oziroma dejavnost, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, pa niso zavezanci za dovoljenja iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladiščenja nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije iz skupin (f) in (g), morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za njihovo uporabo. Dovoljenja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izda organ, pristojen za kemikalije, in so lahko stalna ali enkratna. Postopek za pridobitev dovoljenja predpiše minister. Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ni treba pridobiti pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo promet na drobno z nevarnimi kemikalijami iz skupin (c), (d), (e), (j) in (o), kot predmeti splošne rabe, razen če prometa s temi kemikalijami ne ureja na poseben način drug zakon. Dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ni treba pridobiti znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, javnim zavodom in državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost. Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje iz tega člena.

Dovoljenje iz prejšnjega člena preneha veljati na podlagi odločbe organa, pristojnega za kemikalije:

-       na zahtevo imetnika dovoljenja,

-       če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz tega zakona,

-       v primeru pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

Dejavnost proizvodnje in skladiščenja nevarnih kemikalij ter prometa z njimi in uporabo kemikalij lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

-       da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti podružnico v Republiki Sloveniji,

-       da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom,

-       da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja,

-       da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij,

-       da jim ni bilo odvzeto dovoljenje na podlagi tretje alineje prejšnjega člena. V postopku presoje vplivov na okolje pri posegih v okolje, organ, pristojen za kemikalije, na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, v katerem se, med drugim, določijo pogoji gradnje in ravnanja s kemikalijami z vidika preprečevanja nevarnosti, ki bi jih utegnile imeti kemikalije za človeka in okolje. Podrobnejše zahteve in izjeme v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prvega odstavka tega člena določi minister. V predpisu iz prejšnjega odstavka se v zvezi z zagotavljanjem posameznega tehničnega ali organizacijskega ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko določi sklicevanje na standard po predpisih o standardizaciji ali določi obvezna uporaba standarda. Za zagotavljanje posameznih ukrepov ali ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izda organ, pristojen za kemikalije, tudi smernice, ki se objavijo na spletni strani organa, pristojnega za kemikalije.

Pravne ali fizične osebe, ki morajo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje oziroma promet iz 44. člena tega zakona, za izvajanje tega zakona določijo enega ali več svetovalcev za kemikalije z najmanj visoko strokovno izobrazbo kemijske, farmacevtske ali agronomske smeri, ter z opravljenim tečajem in preizkusom znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi. Svetovalec za kemikalije mora:

-       poznati proizvodni ali prodajni program pravne ali fizične osebe, za katero opravlja naloge svetovalca za kemikalije,

-       poznati zakonodajo in delodajalca opozarjati na zahteve in njegove obveznosti po tem zakonu in drugih zakonih in predpisih, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,

-       svetovati delodajalcu v drugih zadevah, povezanih s pogoji za opravljanje dejavnosti na podlagi tega zakona in drugih zakonov in predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,

-       zastopati delodajalca v upravnih zadevah v postopkih pri organu, pristojnem za kemikalije,

-       sodelovati s svetovalci za kemikalije drugih pravnih in fizičnih oseb, ki nevarne kemikalije proizvajajo, skladiščijo ali jih dajejo v promet. Delodajalec mora svetovalcu za kemikalije omogočiti redno izpopolnjevanje, neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu omogočiti dostop do vseh potrebnih podatkov in mu zagotoviti pogoje za delo ter potrebna materialna in finančna sredstva. Predpis o vsebini tečaja ter o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi, izda minister.

(črtan)

Kadar se kemikalije, ki so razvrščene v skupino (f) ali (g), dajejo v promet kot predmeti splošne rabe uporabniku, ki ni pravna ali fizična oseba v smislu 19. točke 2. člena tega zakona, mora uporabnik ob prevzemu kemikalije predložiti veljavni osebni dokument, pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z njimi, pa morajo vsako tako izdajo evidentirati. Evidenca izdaje mora vsebovati naslednje podatke:

-       podatek o kemikaliji (ime ali trgovsko ime, izdana količina, rok uporabnosti, če je naveden),

-       namen uporabe, kadar ta ni razviden sam po sebi,

-       podatki o prejemniku (ime, priimek ter leto rojstva, oziroma njegova enotna matična številka, naslov),

-       lastnoročni podpis prejemnika in osebe, ki je kemikalijo izdala. Podatki iz evidence se hranijo pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka najmanj 5 let in jih morajo na zahtevo posredovati organu, pristojnemu za kemikalije. Kemikalije iz prvega odstavka tega člena je prepovedano izdajati osebam, mlajšim od 18 let.

Proizvajalci in pravne in fizične osebe, ki dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki poskrbeti za zbiranje, pravilno skladiščenje in varno odstranjevanje njihovih ostankov in embalaže. Uporabniki nevarnih kemikalij morajo ravnati z njihovimi ostanki in embalažo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

Minister prepove ali omeji promet ali uporabo nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji, katerih promet in uporabo urejajo predpisi Evropske unije ali drugi mednarodni sporazumi. Če kemikalije, njihove sestavine ali razgradni produkti neugodno vplivajo na zdravje ljudi ali okolje, ne glede na to, ali so zaradi teh učinkov v skladu z 10. točko 2. člena tega zakona razvrščene kot nevarne ali ne, lahko minister določi pogoje, pod katerimi je take kemikalije in proizvode, ki jih vsebujejo, dovoljeno dajati v promet ali jih uporabljati.

Fitofarmacevtska sredstva, ki se dajejo v promet za uporabo v Republiki Sloveniji, morajo biti registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo teh sredstev. Odločbo o registraciji izda organ, pristojen za registracijo fitofarmacevtskih sredstev v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije. Soglasje organa, pristojnega za kemikalije, temelji na oceni fitofarmacevtskega sredstva za zdravje ljudi in okolje. Ocena mora poleg splošnih načel upoštevati geografske, okoljske in zdravstvene značilnosti slovenskega prostora, ter namene in načine njegove uporabe. Če se v zvezi s fitofarmacevtskim sredstvom, za katerega je bilo že izdano soglasje, pojavijo nove okoliščine, ki vplivajo na rezultate ocene iz drugega odstavka tega člena, lahko organ, pristojen za kemikalije, že izdano soglasje umakne.

Če obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, da določena kemikalija zaradi geografskih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti slovenskega prostora povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije začasno omeji ali prepove njeno proizvodnjo, promet z njo ali uporabo, uvede ukrepe za usmerjanje njene proizvodnje, prometa ali uporabe, ter uvede druge ukrepe, s katerimi omeji ali prepreči te posledice na sprejemljivo raven, še preden so na razpolago trdni in nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju take kemikalije. Pri odločanju o ukrepih iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije upošteva zlasti resnost in razsežnost možnih posledic za zdravje ljudi in okolja, ukrepe, ki že veljajo v podobnih primerih, celotne pozitivne in negativne posledice možnih ukrepov in napredek znanstvenih spoznanj, povezanih z učinki in delovanjem kemikalije.

Vlada Republike Slovenije prouči uvedene ukrepe iz prejšnjega člena vsakokrat, ko so na razpolago nova spoznanja o kemikaliji, najkasneje pa eno leto po njihovi uvedbi. Pri tem analizira utemeljenost in učinek uvedenih ukrepov in sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih. Odločitev lahko vsebuje delno ali popolno ukinitev uvedenih ukrepov, podaljšanje njihove veljavnosti ali uvedbo dodatnih ukrepov.

Za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje se izvaja monitoring prisotnosti kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih (v nadaljnjem besedilu: biomonitoring) v časovnih presledkih, ki so strokovno upravičeni. Biomonitoring koordinira organ, pristojen za kemikalije, izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi, ki jih pooblasti minister, za ljudi in organizme skupaj ali ločeno (v nadaljnjem besedilu: izvajalci biomonitoringa). Izvajalci biomonitoringa so dolžni z organom, pristojnim za kemikalije, in med seboj sodelovati pri pripravi kratkoročnega in dolgoročnega programa biomonitoringa, njegovem medresorskem usklajevanju, spremljanju njegovega izvajanja ter pripravi strokovnih ocen in predlogov za ukrepe. Pogoje glede strokovno tehnične usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Določbe o biomonitoringu iz tega člena ne posegajo v določbe o monitoringu na delovnem mestu, ki jih urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Neklinični preskusi snovi ali pripravkov, katerih rezultati omogočajo ocenjevanje njihovih morebitnih nevarnosti za ljudi in okolje in se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, v registracijskih, prijavnih ali sporočilnih postopkih, se opravljajo v skladu z načeli DLP. Predpis o načelih dobre laboratorijske prakse in o hrambi dokumentov izda minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Vsakdo, ki predloži rezultate preskusov organu, pristojnemu za kemikalije, ali drugemu pristojnemu organu, mora dokazati, da preskusi, na katerih temeljijo predloženi rezultati, ustrezajo zahtevam načel DLP. Dokazilo mora vsebovati:

1.    DLP-potrdilo o skladnosti laboratorija z načeli DLP, ki ga izda organ, pristojen za kemikalije, in

2.    pisno izjavo laboratorija, ki je opravil preskus, da je preskus potekal v skladu z načeli DLP. DLP potrdilu iz 1. točke prejšnjega odstavka so enakovredna DLP-potrdila drugih držav, s katerimi ima Republika Slovenija zagotovljeno medsebojno priznavanje podatkov. Dokumentacijo v zvezi z DLP je treba hraniti najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet. Obveznost hranjenja v skladu z načeli DLP se lahko prenese s predajo dokumentacije in pisnim sporazumom na naročnika študije ali tretjo osebo, o čemer se obvesti organ, pristojen za kemikalije.

Ocenjevanje laboratorijev in študij glede izvajanja dobre laboratorijske prakse opravljajo strokovnjaki, ki jih pooblasti minister (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalci). Predpis o ocenjevanju in o postopkih nadzora za izdajanje ali odvzem DLP-potrdila, izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Stroške ocenjevanja in pridobitve DLP-potrdila določi Vlada Republike Slovenije.

Organ, pristojen za kemikalije, pripravi za ministra letno poročilo o izvajanju načel DLP v Republiki Sloveniji za preteklo leto do konca marca tekočega leta. Poročilo vsebuje seznam laboratorijev, ki so opravljali preskuse in v katerih se izvaja nadzor izvajanja načel DLP, ter povzetek rezultatov opravljenega nadzora. Organ, pristojen za kemikalije, na svoji spletni strani ob vsaki spremembi objavi seznam laboratorijev, ki so opravljali preizkuse v skladu z načeli DLP. Organ, pristojen za kemikalije, skrbi za izpolnjevanje obvez v zvezi z izvajanjem DLP, ki izhajajo iz meddržavnih oziroma mednarodnih sporazumov.

Za usklajevanje dela pristojnih ministrstev pri izvajanju nacionalne politike, programov in ukrepov na podlagi tega zakona in drugih predpisov s področja kemikalij ter za zagotavljanje skladnega in celovitega razvoja kemijske varnosti na državni ravni, Vlada Republike Slovenije ustanovi medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Medresorska komisija za kemijsko varnost skrbi za izmenjavo informacij, povezanih s kemijsko varnostjo med resorji in v mednarodnem merilu, obravnava problematiko s področja kemijske varnosti, predlaga in usklajuje skupne medresorske rešitve, ter sodeluje pri pripravi nacionalnega programa kemijske varnosti in akcijskih načrtov. Sestavljajo jo predstavniki vladnih resorjev, gospodarstva,  družbenih dejavnosti, nevladnih organizacij in drugih interesnih skupin, ki delujejo ali imajo pristojnosti na kateremkoli področju življenjskega kroga kemikalij. Sestavo in način dela komisije določi Vlada Republike Slovenije.

Za učinkovito in usklajeno izvajanje nacionalne politike na področju kemijske varnosti Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme nacionalni program kemijske varnosti. Nacionalni program kemijske varnosti izhaja iz ocene stanja in opredelitve ključnih problemov, ter srednjeročno in dolgoročno opredeljuje nacionalne in globalne strateške cilje in težiščne naloge na vseh področjih kemijske varnosti. S programom se določijo roki in nosilci za izvajanje sprejetih ciljev, načini zagotavljanja finančnih sredstev ter načini za spremljanje njihovega izvajanja. Nacionalni program kemijske varnosti določa tudi prednostna področja pri vključevanju Republike Slovenije v mednarodne aktivnosti in programe na področju kemijske varnosti.

Strokovno svetovanje ministru pri izvajanju nalog iz tega zakona opravljajo zdravstveni zavodi in drugi izvedenci, ki jih pooblasti minister.

Za strokovno analitično obdelavo podatkov, za informacijsko podporo pri obveščanju Vlade Republike Slovenije in mednarodnih organov in pri izmenjavi informacij o kemikalijah na nacionalni in mednarodni ravni, se pri organu, pristojnem za kemikalije, organizira informacijska podpora. V informacijsko podporo na področju nevarnih kemikalij se vključujejo vsa pristojna ministrstva oziroma državni organi z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, v skladu s programom informacijske podpore, ki vključuje tudi načrt izmenjave informacij med pristojnimi organi.

(črtan)

(črtan)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji, pristojni za kemikalije. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za varnost in zdravje pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona, je lahko imenovana oseba, ki ima:

-       predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev,

-       ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organu, pristojnem za kemikalije,

-       strokovni izpit za inšpektorja, kot ga določajo predpisi o inšpekcijskem nadzoru,

-       posebni strokovni izpit iz poznavanja zakonodaje v pristojnosti organa, pristojnega za kemikalije. Izjemoma se lahko za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najpozneje v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja. Podrobnejši potek in vsebino posebnega strokovnega izpita iz četrte alineje prvega odstavka tega člena predpiše minister. Posebni strokovni izpit iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se mora opraviti pred pristopom kandidata k strokovnemu izpitu za inšpektorja. Če ima oseba že opravljen strokovni izpit za inšpektorja, mora posebni strokovni izpit opraviti v štirih mesecih od imenovanja za inšpektorja za kemikalije. Izpit se lahko opravlja največ trikrat.

Vzorec kemikalije se jemlje brez nadomestila njegove vrednosti v skladu s predpisi. Analize vzorcev, ki jih jemljejo inšpektorji iz 62. člena, opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Predpis o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji iz prejšnjega odstavka, izda minister.

Poleg pooblastil po splošnih predpisih o inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor, pristojen za kemikalije, po tem zakonu pravico, da prepove ali ustavi promet s kemikalijo, če:

-       za nevarno kemikalijo ni bil izdelan varnostni list,

-       pravna ali fizična oseba daje v promet nevarno kemikalijo, ne da bi bila ta pravilno razvrščena v skladu s tem zakonom,

-       pravna ali fizična oseba daje nevarno kemikalijo v promet, ne da bi bila ta označena v skladu s tem zakonom. Inšpektor, pristojen za kemikalije, lahko prepove skladiščenje nevarne kemikalije, če ta ni skladiščena v skladu s tem zakonom.

Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, če:

1.     daje v promet nevarno kemikalijo, ki:

-  je pakirana v embalaži, ki ne ustreza nevarnim lastnostim kemikalije in predvidenemu namenu in načinu njene uporabe (27. člen),

-  ni pakirana v predpisani embalaži na način, ki onemogoča odpiranje otrokom (27. člen),

-  je pakirana ali označena tako, da deluje zavajajoče (27. člen),

-  ni opremljena z napisi v slovenskem jeziku (27. člen),

-  ni označena v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen);

2.     ne razvrsti kemikalije v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen);

3.     nepravilno označuje kemikalijo (29. člen);

4.     označuje kemikalijo kot manj nevarno, kot je v resnici, ali navaja, da ni nevarna (29. člen);

5.     oglašuje nevarno kemikalijo v nasprotju s predpisi (31. člen);

6.     daje v promet nevarne kemikalije ali nevarne proizvode iz 4. člena tega zakona, ne da bi predložil organu, pristojnemu za kemikalije, predpisanih podatkov (prvi in drugi odstavek 35. člena);

7.     proizvaja, skladišči, uporablja ali daje v promet kemikalije brez dovoljenja (44. člen);

8.     ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in uporabe nevarnih kemikalij ter prometa z njimi (45. člen);

9.     ne določi svetovalca za kemikalije (45.a člen);

10.  izda osebi, mlajši od 18 let, kemikalijo, ki je po 10. točki 2. člena tega zakona razvrščena kot nevarna v skupino (f) ali (g) ali če ne vodi predpisane evidence oziroma ne da organu, pristojnemu za kemikalije, na razpolago podatkov (47. člen);

11.  ne upošteva prepovedi, omejitev ali pogojev za promet s kemikalijami in proizvodi ali njihovo uporabo (49. člen);

12.  proizvaja, daje v promet ali uporablja kemikalijo, katere proizvodnja, uporaba ali promet z njo so omejeni ali prepovedani, oziroma ne upošteva drugih uvedenih ukrepov in omejitev (50. člen);

13.  predloži lažno DLP-dokazilo ali DLP-dokazilo, pridobljeno z zvijačo (53. člen);

14.  ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne ali fizične osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(črtan)

Urad za kemikalije začne delovati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister izda predpis iz 63. člena tega zakona najkasneje 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Drugi predpisi na podlagi tega zakona se izdajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Pravna in fizična oseba, ki daje v promet nevarno snov, nevaren pripravek, ali nevarni izdelek, ki je bil na dan uveljavitve zakona že v prometu na ozemlju Republike Slovenije, mora razvrstitev, pakiranje, opremljanje in označevanje uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Snovi, ki so bile v proizvodnji ali prometu v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve zakona, ne glede na to ali so v smislu tega zakona nove ali obstoječe, je treba v skladu s tem zakonom prijaviti oziroma sporočiti uradu zahtevane podatke, najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Za vse pripravke na osnovi snovi iz prejšnjega odstavka, ki imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, je treba uradu v roku iz prejšnjega odstavka sporočiti podatke iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Navodilo o načinu te prijave oziroma o potrebnih podatkih o snoveh in pripravkih izda urad v enem mesecu po pričetku delovanja.

Pravne in fizične osebe morajo uskladiti pogoje in zahteve iz 44., 45. in 46. člena tega zakona s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ustrezno število zdravstvenih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tega zakona, se imenuje najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do imenovanja inšpektorjev po prejšnjem odstavku tega člena opravljajo inšpekcijski nadzor zdravstveni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje po posebnem zakonu.

Minister pooblasti zdravstveni oziroma drug javni zavod iz 40. člena kot center za zastrupitve najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Vlada Republike Slovenije imenuje medresorsko komisijo iz 56. člena v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Minister pooblasti strokovnjake za ocenjevanje izvajanja dobre laboratorijske prakse v treh mesecih po uveljavitvi zakona (54. člen). Minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona pooblasti laboratorije za izvajanje nalog iz 27. in 64. člena tega zakona do 31. decembra 2002.

Dokler biocidne snovi, ki se uporabljajo v pripravkih biocidov, še niso uvrščene v katero od prilog I ali IA oziroma IB predpisa iz 19. člena tega zakona, se dovoljenje za biocidni pripravek izda v skladu z določbami tega zakona, oziroma predpisov na njegovi podlagi, ne da bi bila snov razvrščena v katero izmed navedenih prilog.

Dokler ne bodo izdani izvršilni predpisi na podlagi tega zakona, se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določbe naslednjih izvršilnih predpisov:

-       pravilnik o natančnejših merilih za razvrščanje strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih strupov (Uradni list SFRJ, št. 1/83),

-       pravilnik o načinu uničevanja neuporabljenih strupov in embalaže, uporabljene za pakiranje strupov ter o načinu jemanja strupov iz prometa (Uradni list SFRJ, št. 7/83),

-       pravilnik o tehničnih in sanitarno higienskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom strupov (Uradni list SFRJ, št. 9/86),

-       pravilnik o označevanju strupov, ki se dajo v promet na domačem trgu (Uradni list SFRJ, št. 32/86),

-       odločba o prepovedi prometa in uporabe strupenih snovi in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 29/96, 34/96 in 35/97).

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o prometu s strupi (Uradni list SFRJ, št. 13/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih – ZFfS (Uradni list RS, št. 11/01 ) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kemikalijah – ZKem-A (Uradni list RS, št. 65/03 ) spreminja 68. člen zakona tako, da se glasi: (uveljavitev zakona) (pričetek dela organa, pristojnega za kemikalije) Organ, pristojen za kemikalije, začne delovati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.«; spreminja 71. člen zakona tako, da se glasi: Snovi, ki so bile v proizvodnji ali prometu v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve zakona, ne glede na to ali so v smislu tega zakona nove ali obstoječe, je treba v skladu s tem zakonom prijaviti oziroma sporočiti organu, pristojnemu za kemikalije, zahtevane podatke, najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Za vse pripravke na osnovi snovi iz prejšnjega odstavka, ki imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, je treba organu, pristojnemu za kemikalije, v roku iz prejšnjega odstavka sporočiti podatke iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Navodilo o načinu te prijave oziroma o potrebnih podatkih o snoveh in pripravkih izda organ, pristojen za kemikalije, v enem mesecu po pričetku delovanja.«; spreminja 75. člen zakona tako, da se glasi: (prijava oziroma sporočanje o kemikalijah, ki so bile v proizvodnji ali v prometu na dan uveljavitve zakona) (pridobitev dovoljenja za biocidne pripravke) Dokler aktivne snovi, ki se uporabljajo v pripravkih biocidov, še niso uvrščene v katero od prilog I ali IA oziroma IB predpisa iz 19. člena tega zakona, se dovoljenje za biocidni pripravek izda v skladu z določbami tega zakona, oziroma predpisov na njegovi podlagi, ne da bi bila snov razvrščena v katero izmed navedenih prilog.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 57. člen Dokler aktivne snovi, ki se uporabljajo v biocidnih pripravkih, niso uvrščene na sezname aktivnih snovi Evropske unije, se dovoljenja za biocidne pripravke v skladu z določbami zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izdajajo po skrajšanem ali posebnem postopku. 58. člen (postopek za pridobitev dovoljenja za biocidne pripravke) (ustanovitev organa, pristojnega za kemikalije) Do uveljavitve uredbe Vlade Republike Slovenije, s katero se ustanovi organ, pristojen za kemikalije, opravlja njegove strokovne in razvojne upravne naloge Urad Republike Slovenije za kemikalije, naloge inšpekcijskega in drugega nadzora nad izvajanjem zakona o kemikalijah pa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Z dnem ustanovitve organa, pristojnega za kemikalije, preneha veljati deveta alinea prvega odstavka 1. člena zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99, 107/99 – popravek, 31/2000 – ZP-L, 52/2003 – ZDU-1, 110/2002 – ZGO-1). 59. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati pravilnik o sanitarno-tehničnih pogojih za promet oziroma proizvodnjo nevarnih kemikalij (Uradni list RS, št. 81/2000). 60. člen (razveljavitev pravilnika) (status odgovornih oseb) Osebe, ki imajo status odgovorne osebe na podlagi 45. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99), z uveljavitvijo tega zakona pridobijo status svetovalca za kemikalije in lahko brez omejitev in pod enakimi pogoji opravljajo naloge v skladu s 36. členom tega zakona (45.a člen zakona). 61. člen Vlada Republike Slovenije pripravi predlog nacionalnega programa iz 47. člena tega zakona (56.a člen zakona) najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Drugi predpisi na podlagi tega zakona se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 62. člen (rok za pripravo predpisov) (denarne kazni za prekrške) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 55. členu tega zakona (66. člen zakona), z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev kaznuje pravna ali fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 55. člena tega zakona. 63. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja – ZdZPZ (Uradni list RS, št. 47/04 ) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o biocidnih proizvodih – ZBioP (Uradni list RS, št. 61/06 ) spreminja 75. člen zakona tako, da se glasi: ter vsebuje naslednjo končno določbo: ( prenehal veljati)«; (uveljavitev zakona) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kemikalijah – ZKem-B (Uradni list RS, št. 16/08 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 34. člen Pravne in fizične osebe, ki na dan uveljavitve podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 45. člena zakona že opravljajo dejavnost proizvodnje kemikalij ali prometa z njimi, morajo svojo dejavnost uskladiti s pogoji iz tega predpisa v 24 mesecih po njegovi uveljavitvi. V primeru naknadnih uveljavitev sklicev na standard po predpisih o standardizaciji ali naknadne določitve obvezne uporabe standarda za posamezne tehnične ali organizacijske ukrepe iz prvega in drugega odstavka 45. člena zakona se s spremembo predpisa iz tretjega odstavka 45. člena zakona določi rok za uskladitev dejavnosti pravnih in fizičnih oseb, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev od dneva uveljavitve predpisa. 35. člen (pogoji za opravljanje dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in uporabe nevarnih kemikalij ter prometa z njimi) (rok za pripravo predpisa) Podzakonski predpis iz tretjega odstavka 45. člena zakona minister izda v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. 36. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 22/01). 37. člen (razveljavitev pravilnika) (inšpektorji za kemikalije) Za inšpektorje, ki so na dan uveljavitve tega zakona že opravljali delo inšpektorja, pristojnega za kemikalije, se šteje, da izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. 38. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2008.«.