Zakon o kemikalijah (ZKem)

Ta zakon ureja promet s kemikalijami, določa ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki kemikalij in predpisuje obveznosti in postopke, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo ali skladiščijo kemikalije, z njimi opravljajo promet ali jih uporabljajo. V postopkih iz prejšnjega odstavka se poleg določb tega zakona uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.Kemikalije so snovi in zmesi.

2.(črtana)

3.(črtana)

4.(črtana)

5.(črtana)

6.(črtana)

7.Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES).

8.(črtana)

9.(črtana)

10.(črtana) 11. Nevarni proizvodi so kemikalije, ki dobijo med proizvodnjo posebno obliko ali površino, ki bolj določa njihovo funkcijo kot njihova kemijska sestava in vsebujejo eno ali več nevarnih kemikalij.

12.(prenehala veljati) 13. EINECS je evropski seznam obstoječih snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU C 146/4 z dne 15. 6. 1990. 14. CAS številka je karakteristična številka že odkritih snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service. 15. ELINCS je evropski seznam novih snovi. 16. EU Index je značilna številka nevarne snovi iz seznama EU o že razvrščenih snoveh (priloga I k EU smernici 67/548/EEC). 17. Življenjski krog kemikalije je ves proces, ki zajema predhodne raziskave, proizvodnjo, promet, uporabo, ravnanje z ostanki in embalažo in njihovo varno odstranjevanje. 18. Proizvodnja je pridobivanje, izdelava in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje, mešanje kemikalij, v vmesne in končne izdelke s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki, pa tudi prevažanje znotraj proizvodne enote. 19. Proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki v skladu s prejšnjo točko proizvaja ali pridobiva kemikalijo, pa tudi vsakdo, kdor jo dodeluje, pakira, prepakira ali spremeni njeno ime za nadaljnjo uporabo. 19.a  Skladiščenje je hramba kemikalij za namene proizvodnje, prometa, uporabe ali drugih     dejavnosti. 20. Promet je uvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu. Pri tem je uvoz vsak vnos kemikalije na carinsko območje Evropskih skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to kemikalijo, razen tranzita čez carinsko območje. Tranzit je vsak prenos ali prevoz kemikalije čez carinsko območje Evropskih skupnosti pod carinskim nadzorom. 21. Uvoznik je pravna ali fizična oseba, za račun katere se v Evropsko unijo uvaža kemikalijo ali proizvod iz 4. člena tega zakona. 22. Uporaba je priprava za rabo, raba, shranjevanje. 23. Ravnanje je vsaka aktivnost, pri kateri se lahko pride v stik s kemikalijo. 24. Fizična oseba je samostojni podjetnik posameznik.

25.(črtana)

26.(črtana) 27. Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali vnaša v Republiko Slovenijo kemikalijo ali proizvod, ki je predmet obravnave tega zakona in ima določene obveze po tem zakonu v zvezi s sporočanjem.

28.(črtana) 29. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.

30.(črtana) 31. Predmeti splošne rabe so kemikalije, ki se dajejo v promet tako, da njihov končni kupec, prejemnik ali uporabnik ni vnaprej znan, možnost njihovega nakupa, prejema in uporabe pa ni omejena niti količinsko, niti z zahtevami glede lastnosti končnega kupca, prejemnika oziroma uporabnika. 32. Poklicna uporaba kemikalije pomeni vsako uporabo kemikalije pri opravljanju poslovne dejavnosti, vključno z dejavnostjo prometa s kemikalijami.

33.(črtana) Izrazi »snov«, »polimerna snov« in »zmes«, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot ga opredeljuje Uredba 1272/2008/ES. V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1.promet in uporabo snovi in pripravkov v končni obliki:

-  zdravila za humano in veterinarsko rabo,

-  živila ter izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili,

-  kozmetične izdelke,

-  prepovedane droge,

-  krmo,

-  streliva in eksplozive,

-  fitofarmacevtska sredstva,

-  mineralna gnojila,

2.prevoz nevarnih kemikalij po železnici, cesti, notranjih vodotokih, po morju in po zraku,

3.kemikalije v tranzitu. Določbe tega zakona se uporabljajo za:

-       proizvodnjo strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje ter promet z njim, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,

-       proizvodnjo in promet predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,

-       radioaktivne snovi, ki vsebujejo nevarne snovi po tem zakonu. Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe tega zakona, ki urejajo dobro laboratorijsko prakso (v nadaljnjem besedilu: DLP), uporabo podatkov, pridobljenih s preskusi na vretenčarjih, zbiranje, urejanje in sporočanje podatkov o zastrupitvah in učinkih kemikalij ter začasne ukrepe, uporabljajo za vse kemikalije.

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nevarne proizvode, za katere minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi ocene izvedenca iz 57. člena tega zakona ugotovi, da lahko ob normalni rabi škodujejo človeku ali okolju.

Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu za proizvodnjo, skladiščenje ali opravljanje prometa s kemikalijami in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.

Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne kemikalije v promet, mora poskrbeti za navodila za varno uporabo nevarne kemikalije, ter za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih, in mora v skladu s posebnimi predpisi odgovarjati za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njihovi proizvodnji ali prometu. Vsi uporabniki nevarnih kemikalij morajo biti ob nabavi kemikalije opozorjeni na nevarne lastnosti kemikalije, na njihovo zahtevo pa jim morajo biti na voljo ustrezna pojasnila o pravilni uporabi kemikalije, ukrepih za varovanje zdravja in okolja, ter o ravnanju z njihovimi ostanki. Obseg, vsebino in način obveščanja predpiše minister. Pravna in fizična oseba, ki skladišči nevarno kemikalijo, mora poskrbeti za navodila za varno shranjevanje kemikalij in za oskrbo odpadkov skladno s predpisi o odpadkih ter v skladu s posebnimi predpisi odgovarja za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njenem skladiščenju.

Ne glede na določbe prejšnjega člena morajo vsi uporabniki zagotoviti, da pri uporabi in ravnanju z nevarnimi kemikalijami ne ogrožajo svojega in življenja drugih ter ne povzročajo škodljivih učinkov na človeka in okolje.

Za pripravo in spremljanja ukrepov na podlagi 49. in 50. člena tega zakona se na predlog organa, pristojnega za kemikalije, na nacionalni ravni v postopku ocenjevanja na podlagi podatkov ter na podlagi najnovejših potrjenih znanstvenih spoznanj ugotovijo nevarne lastnosti ter obnašanje kemikalij v okolju, oceni izpostavljenost ljudi in okolja, ter po potrebi izdela ocena tveganja, ki ga kemikalija predstavlja za zdravje ljudi in okolje. Če ocena kemikalije pokaže, da kemikalija v svojem življenjskem krogu povzroča povečano tveganje za zdravje ljudi ali okolje, se izvedejo ukrepi v skladu s tem zakonom, s katerimi se škodljivi učinki in tveganje zmanjšajo ali omejijo na sprejemljivo raven. Podrobnejše predpise o načinu ocenjevanja posameznih skupin snovi oziroma pripravkov, kadar se ti ocenjujejo, izda minister.

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo nevarno kemikalijo v Republiki Sloveniji ali vnašajo nevarno kemikalijo v Republiko Slovenijo, morajo za vsako nevarno kemikalijo in za vsak nevarni proizvod iz 4. člena tega zakona predložiti organu, pristojnemu za kemikalije, podatke iz varnostnega lista, kemijsko sestavo nevarne kemikalije ali nevarnega proizvoda, in podatke o področjih uporabe. Podatke iz varnostnega lista morajo predložiti organu, pristojnemu za kemikalije, najkasneje ob prvi prepustitvi nevarne kemikalije tretjemu ali ob prvem vnosu nevarne kemikalije v Republiko Slovenijo, kemijsko sestavo nevarne kemikalije in podatke o področjih uporabe pa najkasneje do 31. marca v naslednjem letu po prvi prepustitvi tretjemu ali prvem vnosu nevarne kemikalije v Republiko Slovenijo. Način predložitve in obnavljanja podatkov ter izjeme iz sporočanja predpiše minister. Pravne in fizične osebe iz prejšnjega odstavka morajo enkrat letno najkasneje do 31. marca organu, pristojnemu za kemikalije, pisno sporočiti imena in količine nevarnih kemikalij ter nevarnih proizvodov iz 4. člena tega zakona, ki so jih v preteklem koledarskem letu proizvedle ali vnesle v Republiko Slovenijo. Organ, pristojen za kemikalije, vodi podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena v posebni bazi podatkov, ki je na razpolago le pooblaščenim osebam, organom in ustanovam. Podatki se lahko uporabljajo le za potrebe varovanja zdravja ljudi in okolja.

Podrobnejši predpis o postopkih sporočanja in o vsebini podatkov iz 35. člena tega zakona oziroma o načinu zbiranja podatkov za posamezne skupine kemikalij, izda minister.

Če zavezanec ustrezno utemelji, da mu razkritje določenih podatkov, ki predstavljajo proizvodne ali poslovne skrivnosti, lahko povzroči poslovno škodo, jih lahko označi s stopnjo tajnosti, ki jo mora organ, pristojen za kemikalije, upoštevati, razen v primerih, če je ogroženo zdravje ljudi ali okolje. Med tajne podatke oziroma poslovne skrivnosti se ne štejejo podatki, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja in sicer najmanj naslednji:

-       trgovsko ime snovi ali pripravka,

-       ime proizvajalca,

-       fizikalno-kemične lastnosti,

-       vsi možni načini in ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov snovi oziroma za pretvorbo snovi v neškodljivo,

-       povzetek rezultatov toksikoloških in ekotoksikoloških preskusov,

-       stopnja čistosti in identiteta nevarnih dodatnih snovi in primesi, če so ti nevarni in je to potrebno za razvrščanje in označevanje snovi,

-       priporočila o preventivnih ukrepih pri uporabi in o takojšnjih ukrepih ob nesrečah,

-       podatki iz varnostnega lista, razen podatkov, ki bi pomenili povezavo med pravno ali fizično osebo, ki proizvaja ali vnaša kemikalijo v Republiko Slovenijo in njegovimi distributerji ali nadaljnjimi uporabniki,

-       analitične metode za ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja.

Minister pooblasti zdravstvene, za določene naloge pa tudi druge javne zavode, za zbiranje, urejanje in stalno posredovanje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavodi) v skladu s programom, ki ga na predlog organa, pristojnega za kemikalije, izda minister. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so pooblaščenim zavodom dolžne sporočati predpisane podatke. Minister podrobneje predpiše vsebino in način sporočanja podatkov o kemikalijah za register zastrupitev na področju Republike Slovenije.

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo, skladiščijo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nevarnost za človeka in okolje. Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotavljati zamenjavo nevarnih kemikalij z manj nevarnimi nadomestili.

Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo nevarne kemikalije, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon, in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo skladiščenje nevarnih kemikalij kot dejavnost, ki je vpisana v register, oziroma dejavnost, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, pa niso zavezanci za dovoljenja iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladiščenja nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:

-       akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,

-       mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,

-       rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,

-       strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,

-       specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,

-       specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon in imeti dovoljenje za njihovo uporabo. Dovoljenja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izda organ, pristojen za kemikalije, in so lahko stalna ali enkratna. Postopek za pridobitev dovoljenja predpiše minister. Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ni treba pridobiti pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo promet na drobno z nevarnimi kemikalijami kot predmeti splošne rabe, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:

-       vnetljivi plini, kategorije nevarnosti 1,

-       vnetljivi aerosoli, kategorije nevarnosti 1 in 2,

-       vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1 in 2,

-       vnetljive trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,

-       piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorije nevarnosti 1,

-       kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,

-       samoreaktivne kemikalije vrste B, C, D, E in F,

-       kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost kože, kategorije nevarnosti 1 in 2,

-       kemikalije, ki dražijo oči, kategorije nevarnosti 1 in 2,

-       kemikalije, ki dražijo dihalne poti,

-       specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 3,

-       kemikalije, ki imajo narkotične učinke,

-       nevarne za vodno okolje, kategorija akutne nevarnosti 1,

-       nevarne za vodno okolje, kategorija kronične nevarnosti 1 in 2,

-       nevarne za ozonski plašč, razen če drug zakon prometa s temi kemikalijami ne ureja drugače. Dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ni treba pridobiti znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, javnim zavodom in državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost. Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje iz tega člena.

Dovoljenje iz prejšnjega člena preneha veljati na podlagi odločbe organa, pristojnega za kemikalije:

-       na zahtevo imetnika dovoljenja,

-       če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz tega zakona,

-       v primeru pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

Dejavnost proizvodnje in skladiščenja nevarnih kemikalij ter prometa z njimi in uporabo kemikalij lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

-       da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun,

-       da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom,

-       da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja,

-       da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij,

-       da jim ni bilo odvzeto dovoljenje na podlagi tretje alineje prejšnjega člena. V postopku presoje vplivov na okolje pri posegih v okolje, organ, pristojen za kemikalije, na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, v katerem se, med drugim, določijo pogoji gradnje in ravnanja s kemikalijami z vidika preprečevanja nevarnosti, ki bi jih utegnile imeti kemikalije za človeka in okolje. Podrobnejše zahteve in izjeme v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prvega odstavka tega člena določi minister. V predpisu iz prejšnjega odstavka se v zvezi z zagotavljanjem posameznega tehničnega ali organizacijskega ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko določi sklicevanje na standard po predpisih o standardizaciji ali določi obvezna uporaba standarda. Za zagotavljanje posameznih ukrepov ali ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izda organ, pristojen za kemikalije, tudi smernice, ki se objavijo na spletni strani organa, pristojnega za kemikalije.

Pravne ali fizične osebe, ki morajo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje oziroma promet iz 44. člena tega zakona, za izvajanje tega zakona določijo enega ali več svetovalcev za kemikalije z najmanj visoko strokovno izobrazbo kemijske, farmacevtske ali agronomske smeri, ter z opravljenim tečajem in preizkusom znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi. Svetovalec za kemikalije mora:

-       poznati proizvodni ali prodajni program pravne ali fizične osebe, za katero opravlja naloge svetovalca za kemikalije,

-       poznati zakonodajo in delodajalca opozarjati na zahteve in njegove obveznosti po tem zakonu in drugih zakonih in predpisih, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,

-       svetovati delodajalcu v drugih zadevah, povezanih s pogoji za opravljanje dejavnosti na podlagi tega zakona in drugih zakonov in predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,

-       zastopati delodajalca v upravnih zadevah v postopkih pri organu, pristojnem za kemikalije,

-       sodelovati s svetovalci za kemikalije drugih pravnih in fizičnih oseb, ki nevarne kemikalije proizvajajo, skladiščijo ali jih dajejo v promet. Delodajalec mora svetovalcu za kemikalije omogočiti redno izpopolnjevanje, neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu omogočiti dostop do vseh potrebnih podatkov in mu zagotoviti pogoje za delo ter potrebna materialna in finančna sredstva. Predpis o vsebini tečaja ter o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi, izda minister.

Kadar se kemikalije iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona dajejo v promet kot predmeti splošne rabe uporabniku, ki ni pravna ali fizična oseba v smislu 19. točke 2. člena tega zakona, mora uporabnik ob prevzemu kemikalije predložiti veljavni osebni dokument, pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z njimi, pa morajo vsako tako izdajo evidentirati. Evidenca izdaje mora vsebovati naslednje podatke:

-       podatek o kemikaliji (ime ali trgovsko ime, izdana količina, rok uporabnosti, če je naveden),

-       namen uporabe, kadar ta ni razviden sam po sebi,

-       podatki o prejemniku (ime, priimek ter leto rojstva, oziroma njegova enotna matična številka, naslov),

-       lastnoročni podpis prejemnika in osebe, ki je kemikalijo izdala. Podatki iz evidence se hranijo pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka najmanj 5 let in jih morajo na zahtevo posredovati organu, pristojnemu za kemikalije. Kemikalije iz prvega odstavka tega člena je prepovedano izdajati osebam, mlajšim od 18 let.

Proizvajalci in pravne in fizične osebe, ki dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki poskrbeti za zbiranje, pravilno skladiščenje in varno odstranjevanje njihovih ostankov in embalaže. Uporabniki nevarnih kemikalij morajo ravnati z njihovimi ostanki in embalažo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

Minister prepove ali omeji promet ali uporabo nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji, katerih promet in uporabo urejajo predpisi Evropske unije ali drugi mednarodni sporazumi. Če kemikalije, njihove sestavine ali razgradni produkti neugodno vplivajo na zdravje ljudi ali okolje, ne glede na to, ali so zaradi teh učinkov v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot nevarne ali ne, lahko minister določi pogoje, pod katerimi je take kemikalije in proizvode, ki jih vsebujejo, dovoljeno dajati v promet ali jih uporabljati.

Če obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, da določena kemikalija zaradi geografskih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti slovenskega prostora povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije začasno omeji ali prepove njeno proizvodnjo, promet z njo ali uporabo, uvede ukrepe za usmerjanje njene proizvodnje, prometa ali uporabe, ter uvede druge ukrepe, s katerimi omeji ali prepreči te posledice na sprejemljivo raven, še preden so na razpolago trdni in nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju take kemikalije. Pri odločanju o ukrepih iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije upošteva zlasti resnost in razsežnost možnih posledic za zdravje ljudi in okolja, ukrepe, ki že veljajo v podobnih primerih, celotne pozitivne in negativne posledice možnih ukrepov in napredek znanstvenih spoznanj, povezanih z učinki in delovanjem kemikalije.

Vlada Republike Slovenije prouči uvedene ukrepe iz prejšnjega člena vsakokrat, ko so na razpolago nova spoznanja o kemikaliji, najkasneje pa eno leto po njihovi uvedbi. Pri tem analizira utemeljenost in učinek uvedenih ukrepov in sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih. Odločitev lahko vsebuje delno ali popolno ukinitev uvedenih ukrepov, podaljšanje njihove veljavnosti ali uvedbo dodatnih ukrepov.

Za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje se izvaja monitoring prisotnosti kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih (v nadaljnjem besedilu: biomonitoring) v časovnih presledkih, ki so strokovno upravičeni. Biomonitoring koordinira organ, pristojen za kemikalije, izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi, ki jih pooblasti minister, za ljudi in organizme skupaj ali ločeno (v nadaljnjem besedilu: izvajalci biomonitoringa). Izvajalci biomonitoringa so dolžni z organom, pristojnim za kemikalije, in med seboj sodelovati pri pripravi kratkoročnega in dolgoročnega programa biomonitoringa, njegovem medresorskem usklajevanju, spremljanju njegovega izvajanja ter pripravi strokovnih ocen in predlogov za ukrepe. Pogoje glede strokovno tehnične usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Določbe o biomonitoringu iz tega člena ne posegajo v določbe o monitoringu na delovnem mestu, ki jih urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Neklinični preskusi snovi ali pripravkov, katerih rezultati omogočajo ocenjevanje njihovih morebitnih nevarnosti za ljudi in okolje in se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, v registracijskih, prijavnih ali sporočilnih postopkih, se opravljajo v skladu z načeli DLP. Predpis o načelih dobre laboratorijske prakse in o hrambi dokumentov izda minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Vsakdo, ki predloži rezultate preskusov organu, pristojnemu za kemikalije, ali drugemu pristojnemu organu, mora dokazati, da preskusi, na katerih temeljijo predloženi rezultati, ustrezajo zahtevam načel DLP. Dokazilo mora vsebovati:

1.DLP-potrdilo o skladnosti laboratorija z načeli DLP, ki ga izda organ, pristojen za kemikalije, in

2.pisno izjavo laboratorija, ki je opravil preskus, da je preskus potekal v skladu z načeli DLP. DLP potrdilu iz 1. točke prejšnjega odstavka so enakovredna DLP-potrdila drugih držav, s katerimi ima Republika Slovenija zagotovljeno medsebojno priznavanje podatkov. Dokumentacijo v zvezi z DLP je treba hraniti najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet. Obveznost hranjenja v skladu z načeli DLP se lahko prenese s predajo dokumentacije in pisnim sporazumom na naročnika študije ali tretjo osebo, o čemer se obvesti organ, pristojen za kemikalije.

Ocenjevanje laboratorijev in študij glede izvajanja dobre laboratorijske prakse opravljajo strokovnjaki, ki jih pooblasti minister (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalci). Predpis o ocenjevanju in o postopkih nadzora za izdajanje ali odvzem DLP-potrdila, izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Stroške ocenjevanja in pridobitve DLP-potrdila določi Vlada Republike Slovenije.

Organ, pristojen za kemikalije, pripravi za ministra letno poročilo o izvajanju načel DLP v Republiki Sloveniji za preteklo leto do konca marca tekočega leta. Poročilo vsebuje seznam laboratorijev, ki so opravljali preskuse in v katerih se izvaja nadzor izvajanja načel DLP, ter povzetek rezultatov opravljenega nadzora. Organ, pristojen za kemikalije, na svoji spletni strani ob vsaki spremembi objavi seznam laboratorijev, ki so opravljali preizkuse v skladu z načeli DLP. Organ, pristojen za kemikalije, skrbi za izpolnjevanje obvez v zvezi z izvajanjem DLP, ki izhajajo iz meddržavnih oziroma mednarodnih sporazumov.

Za usklajevanje dela pristojnih ministrstev pri izvajanju nacionalne politike, programov in ukrepov na podlagi tega zakona in drugih predpisov s področja kemikalij ter za zagotavljanje skladnega in celovitega razvoja kemijske varnosti na državni ravni, Vlada Republike Slovenije ustanovi medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Medresorska komisija za kemijsko varnost skrbi za izmenjavo informacij, povezanih s kemijsko varnostjo med resorji in v mednarodnem merilu, obravnava problematiko s področja kemijske varnosti, predlaga in usklajuje skupne medresorske rešitve, ter sodeluje pri pripravi nacionalnega programa kemijske varnosti in akcijskih načrtov. Sestavljajo jo predstavniki vladnih resorjev, gospodarstva,  družbenih dejavnosti, nevladnih organizacij in drugih interesnih skupin, ki delujejo ali imajo pristojnosti na kateremkoli področju življenjskega kroga kemikalij. Sestavo in način dela komisije določi Vlada Republike Slovenije.

Za učinkovito in usklajeno izvajanje nacionalne politike na področju kemijske varnosti Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme nacionalni program kemijske varnosti. Nacionalni program kemijske varnosti izhaja iz ocene stanja in opredelitve ključnih problemov, ter srednjeročno in dolgoročno opredeljuje nacionalne in globalne strateške cilje in težiščne naloge na vseh področjih kemijske varnosti. S programom se določijo roki in nosilci za izvajanje sprejetih ciljev, načini zagotavljanja finančnih sredstev ter načini za spremljanje njihovega izvajanja. Nacionalni program kemijske varnosti določa tudi prednostna področja pri vključevanju Republike Slovenije v mednarodne aktivnosti in programe na področju kemijske varnosti.

Strokovno svetovanje ministru pri izvajanju nalog iz tega zakona opravljajo zdravstveni zavodi in drugi izvedenci, ki jih pooblasti minister.

Za strokovno analitično obdelavo podatkov, za informacijsko podporo pri obveščanju Vlade Republike Slovenije in mednarodnih organov in pri izmenjavi informacij o kemikalijah na nacionalni in mednarodni ravni, se pri organu, pristojnem za kemikalije, organizira informacijska podpora. V informacijsko podporo na področju nevarnih kemikalij se vključujejo vsa pristojna ministrstva oziroma državni organi z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, v skladu s programom informacijske podpore, ki vključuje tudi načrt izmenjave informacij med pristojnimi organi.

Za storitve, ki jih po tem zakonu opravlja organ, pristojen za kemikalije, se zaračunavajo stroški. Vlada Republike Slovenije izda predpis, ki določi višino stroškov. Stroške v zvezi z ocenjevanjem laboratorijev za DLP in izdajo DLP-potrdila plača predlagatelj. Stroški pooblaščenih zavodov v zvezi z izvajanjem nalog iz 40. in 51.a člena tega zakona se krijejo iz državnega proračuna. Stroški, ki izhajajo iz dela medresorske komisije ter zdravstvenih zavodov in izvedencev se plačajo iz državnega proračuna. Stroški usposabljanja strokovnjakov, ki ocenjujejo izvajanje dobre laboratorijske prakse laboratorijev in študij iz prvega odstavka 54. člena tega zakona, se krijejo iz državnega proračuna.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji, pristojni za kemikalije. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za varnost in zdravje pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona, je lahko imenovana oseba, ki ima:

-       predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev,

-       ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organu, pristojnem za kemikalije,

-       strokovni izpit za inšpektorja, kot ga določajo predpisi o inšpekcijskem nadzoru,

-       posebni strokovni izpit iz poznavanja zakonodaje v pristojnosti organa, pristojnega za kemikalije. Izjemoma se lahko za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najpozneje v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja. Podrobnejši potek in vsebino posebnega strokovnega izpita iz četrte alineje prvega odstavka tega člena predpiše minister. Posebni strokovni izpit iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se mora opraviti pred pristopom kandidata k strokovnemu izpitu za inšpektorja. Če ima oseba že opravljen strokovni izpit za inšpektorja, mora posebni strokovni izpit opraviti v štirih mesecih od imenovanja za inšpektorja za kemikalije. Izpit se lahko opravlja največ trikrat.

Vzorec kemikalije se jemlje brez nadomestila njegove vrednosti v skladu s predpisi. Analize vzorcev, ki jih jemljejo inšpektorji iz 62. člena, opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Predpis o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji iz prejšnjega odstavka, izda minister.

Inšpektor, pristojen za kemikalije, lahko prepove skladiščenje nevarne kemikalije, če ta ni skladiščena v skladu s tem zakonom.

Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, če:

1.daje v promet nevarne kemikalije ali nevarne proizvode iz 4. člena tega zakona, ne da bi predložil organu, pristojnemu za kemikalije, predpisanih podatkov (prvi in drugi odstavek 35. člena);

2.proizvaja, skladišči, uporablja ali daje v promet kemikalije brez dovoljenja (44. člen);

3.ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in uporabe nevarnih kemikalij ter prometa z njimi (45. člen);

4.ne določi svetovalca za kemikalije (45.a člen);

5.ne upošteva prepovedi, omejitev ali pogojev za promet s kemikalijami in proizvodi ali njihovo uporabo (49. člen);

6.proizvaja, daje v promet ali uporablja kemikalijo, katere proizvodnja, uporaba ali promet z njo so omejeni ali prepovedani, oziroma ne upošteva drugih uvedenih ukrepov in omejitev (50. člen);

7.predloži lažno DLP-dokazilo ali DLP-dokazilo, pridobljeno z zvijačo (53. člen);

8.ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne ali fizične osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Organ, pristojen za kemikalije, začne delovati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister izda predpis iz 63. člena tega zakona najkasneje 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Drugi predpisi na podlagi tega zakona se izdajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Pravna in fizična oseba, ki daje v promet nevarno snov, nevaren pripravek, ali nevarni izdelek, ki je bil na dan uveljavitve zakona že v prometu na ozemlju Republike Slovenije, mora razvrstitev, pakiranje, opremljanje in označevanje uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Snovi, ki so bile v proizvodnji ali prometu v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve zakona, ne glede na to ali so v smislu tega zakona nove ali obstoječe, je treba v skladu s tem zakonom prijaviti oziroma sporočiti organu, pristojnemu za kemikalije, zahtevane podatke, najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Za vse pripravke na osnovi snovi iz prejšnjega odstavka, ki imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, je treba organu, pristojnemu za kemikalije, v roku iz prejšnjega odstavka sporočiti podatke iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Navodilo o načinu te prijave oziroma o potrebnih podatkih o snoveh in pripravkih izda organ, pristojen za kemikalije, v enem mesecu po pričetku delovanja.

Pravne in fizične osebe morajo uskladiti pogoje in zahteve iz 44., 45. in 46. člena tega zakona s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ustrezno število zdravstvenih inšpektorjev, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tega zakona, se imenuje najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do imenovanja inšpektorjev po prejšnjem odstavku tega člena opravljajo inšpekcijski nadzor zdravstveni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje po posebnem zakonu.

Minister pooblasti zdravstveni oziroma drug javni zavod iz 40. člena kot center za zastrupitve najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Vlada Republike Slovenije imenuje medresorsko komisijo iz 56. člena v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Minister pooblasti strokovnjake za ocenjevanje izvajanja dobre laboratorijske prakse v treh mesecih po uveljavitvi zakona (54. člen). Minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona pooblasti laboratorije za izvajanje nalog iz 27. in 64. člena tega zakona do 31. decembra 2002.

Dokler ne bodo izdani izvršilni predpisi na podlagi tega zakona, se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določbe naslednjih izvršilnih predpisov:

-       pravilnik o natančnejših merilih za razvrščanje strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih strupov (Uradni list SFRJ, št. 1/83),

-       pravilnik o načinu uničevanja neuporabljenih strupov in embalaže, uporabljene za pakiranje strupov ter o načinu jemanja strupov iz prometa (Uradni list SFRJ, št. 7/83),

-       pravilnik o tehničnih in sanitarno higienskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom strupov (Uradni list SFRJ, št. 9/86),

-       pravilnik o označevanju strupov, ki se dajo v promet na domačem trgu (Uradni list SFRJ, št. 32/86),

-       odločba o prepovedi prometa in uporabe strupenih snovi in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 29/96, 34/96 in 35/97).

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o prometu s strupi (Uradni list SFRJ, št. 13/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.