57. člen CZ-B

Gospodarski spor ni namenjen temu, da se v njem presoja pravilnost odločb, izdanih v upravnem postopku. Sodni preizkus takih odločb se opravi v upravnem sporu.

Po določbi prvega odstavka 659. člena PZ se s pogodbo o pomorski agenciji pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Tožena stranka je bila očitno tako imenovani pristaniški agent. Ta se ukvarja s posli, ki se nanašajo na prihod, bivanje ladje v pristanišču in njen odhod. Pri tem zastopa ladjarja in mu pomaga pri komercialnih poslih, postopkih pred državnimi organi in drugih opravilih, pri katerih je treba poznati lokalne razmere.

Pri tem je bil pravilno uporabljen tudi 43. člen CZ, ki v prvem odstavku določa, da carinski organ ob najdbi nezakonito vnesenega blaga na carinsko območje sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.

Tudi v carinskem postopku je potrebno uporabiti določbe 68. člena ZUP 1986, ki ureja poslovanje z nepopolno vlogo. S strani pristojnega organa postavljeni rok za vložitev UCD in plačilo carinskih dajatev, ni mogoče šteti kot prekluziven materialen rok, katerega zamuda bi tožnika prekludirala.

Po presoji sodišča je za odločitev, ali je tožnik lahko stranka v postopku, treba uporabiti določbo 229. člena ZUP. Po določbi 142. člena ZUP lahko zahteva oseba vstop v postopek le med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe lahko zahteva vstop v postopek s pritožbo, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka (5. odstavek 235. člena ZUP).

Spremenijo se lahko le tisti podatki, vpisani v uvozni carinski deklaraciji, od katerih je odvisen obračun carine in drugih uvoznih dajatev, ki ne ustrezajo podatkom iz listin, priloženih uvozni carinski deklaraciji.

Brezcarinski uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se opravlja med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Izpolnjen mora biti pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma.

Pogoj za uporabo sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo o brezcarinski blagovni menjavi v okviru tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 8/89 in Ur.l. RS, št. 11/92) je, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta.

Razlog za obnovo postopka iz 1. točke 1. odstavka 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku ni podan, če stranka kot novo dejstvo navaja dejstvo (razširitev dejavnosti uporabnika uvožene opreme), ki je v smislu 2. odstavka 186. člena zakona o podjetjih nastopilo šele po izdaji dokončne odločbe v prvotnem postopku.

Kadar je oprostitev plačila carine pri uvozu vezana na državo, v kateri je bilo uvoženo blago proizvedeno, mora organ ugotoviti to odločilno dejstvo.