18. člen CZ-B
Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita: Kadar je ugotavljanje porekla blaga potrebno zaradi ugotavljanja upravičenosti preferencialnega carinskega obravnavanja posameznega blaga, se le-to ugotavlja v skladu: 1. z mednarodnimi pogodbami, ki jih je uveljavila Slovenija in, ki določajo preferencialno carinsko obravnavanje ali 2. s tem zakonom in predpisom iz 14.b člena tega zakona, če je preferencialno carinsko obravnavanje posameznega blaga določeno z enostranskimi ukrepi Slovenije.
- UPRS sodba U 454/2001Upravno sodišče RS · 2003
Carinski organ ima v določbi 23. člena CZ pooblastilo, da v primeru, če zaradi okoliščin uvoza meni, da vrednost blaga ne ustreza določbam o dogovorjeni ceni, predloženega računa o nakupu blaga ne upošteva kot podlago za določitev carinske osnove, ampak to vrednost ugotovi v postopku na podlagi 16. do 19. člena CZ. Pri tem uporaba kataloga ne predstavlja nedopustnega ugotavljanja carinske vrednosti.
- VSRS Sodba U 202/95Vrhovno sodišče RS · 1999
Ne gre za kršitev pravil postopka, če tožena stranka na podlagi 2. odst. 263. čl. ZUP odloči tožniku v škodo.
- VSRS Sodba U 1495/94-6Vrhovno sodišče RS · 1996
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 454/2001Upravno sodišče RS · 30. 1. 2003
Carinski organ ima v določbi 23. člena CZ pooblastilo, da v primeru, če zaradi okoliščin uvoza meni, da vrednost blaga ne ustreza določbam o dogovorjeni ceni, predloženega računa o nakupu blaga ne upošteva kot podlago za določitev carinske osnove, ampak to vrednost ugotovi v postopku na podlagi 16. do 19. člena CZ. Pri tem uporaba kataloga ne predstavlja nedopustnega ugotavljanja carinske vrednosti.
- VSRS Sodba U 202/95Vrhovno sodišče RS · 23. 6. 1999
Ne gre za kršitev pravil postopka, če tožena stranka na podlagi 2. odst. 263. čl. ZUP odloči tožniku v škodo.
- VSRS Sodba U 1495/94-6Vrhovno sodišče RS · 4. 12. 1996
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
- VSRS Sodba U 1086/93-4Vrhovno sodišče RS · 11. 1. 1995
Če blago ni predano namembni carinarnici, ne gre za uvoz blaga v tranzitu, za katerega ne obstoji carinska obveznost.
- VSRS Sodba U 1034/93-6Vrhovno sodišče RS · 23. 11. 1994
Neprijava uvoženega blaga namembni carinarnici ima za posledico, da pristojni organ odmeri zavezancu (garantu) uvozne dajatve; blago se je torej iz tranzitnega spremenilo v uvozno.